4. člen
(postopek izvolitve v visokošolski naziv)
Postopek izvolitve v visokošolski naziv je sestavljen iz dveh delov, in sicer:
-
preverjanja izpolnjevanja potrebnih pogojev za izvolitev v naziv, torej minimalnih količinskih standardov za izvolitev v nazive in meril visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive, pri čemer izpolnjevanje teh pogojev še ne ustvarja pravice do izvolitve v naziv in
-
presoje kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in merili visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive; ta del vključuje temeljito oceno del kandidata za izvolitev v naziv.
Če pristojni organ visokošolskega zavoda presodi, da kandidat izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka tega člena (izpolnjevanje potrebnih pogojev za izvolitev v naziv in ustrezna kakovost del kandidata), ga izvoli v zaprošen naziv.
Podrobnosti postopka za izvolitev v naziv so natančneje opredeljene v merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive. Pri oblikovanju teh meril visokošolski zavodi smiselno upoštevajo dobre mednarodne ali domače prakse, kot so:
-
sestava komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije: primerna zastopanost področij in spolov, neodvisnost članov, vsaj en član komisije je iz drugega visokošolskega zavoda ali iz tujine;
-
zahteva po pisnem obrazloženem mnenju komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije, iz katerega je jasno razvidno, na podlagi katerih dokazil je bila presoja opravljena;
-
zahteva po obrazloženi odločitvi pristojnega organa visokošolskega zavoda, ki pri odločanju o izvolitvi v naziv ne sledi obrazloženemu mnenju komisije za izvolitev v naziv oziroma habilitacijske komisije;
-
uporaba standardiziranih obrazcev in kazalnikov, ki omogoča večjo sledljivost in transparentnost odločitev.