Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv (v nadaljevanju: kandidat) mora temeljiti na kvalitativni oceni, ki vključuje odmevnost kandidatovih del, njihovo področno primernost in družbeno-ekonomsko relevantnost. Pri presoji znanstvene in strokovne ter umetniške usposobljenosti se posebej vrednotijo pomembna dela kandidata. Ta morajo biti relevantna za področje izvolitve v naziv in morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni znanstveni in strokovni ali umetniški javnosti na področju, za katerega se kandidat želi habilitirati, oziroma so posebnega narodnostnega, državnega ali kulturnega pomena na področjih izvolitve v naziv, ne nujno pa tudi v mednarodnem prostoru.

Presoja dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela in kompetenc kandidata temelji na objavljenih rezultatih njegovih raziskav, ki se lahko izkazujejo tudi z:

bibliometričnimi (različne meritve citiranosti), altmetričnimi (alternativne meritve vplivov) in tehnometričnimi (finančna sredstva, pridobljena za raziskovalne projekte) podatki;

objavami v odprtem dostopu, odprtimi raziskovalnimi podatki in odprtimi recenzijami v skladu z načeli odprte znanosti in transparentnega raziskovalnega procesa; pri monografijah je treba upoštevati omejitve založnikov, če onemogočajo sekundarno objavo v repozitoriju;

interdisciplinarnostjo in inovativnostjo, ki izkazujeta ustvarjanje novih povezav med znanstvenimi področji in odzivanje na aktualne družbene izzive;

vplivom raziskav na gospodarstvo, politiko in skupnost oziroma prenosom znanja v izobraževalno, zdravstveno, gospodarsko ali družbeno okolje.

Pri presoji se upoštevajo tudi:

vpliv na javne politike in zakonodajo - raziskave, ki prispevajo k pripravi ali evalvaciji nacionalnih strategij, zakonodajnih sprememb ali politik, delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo javne politike in zakonodajo ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik in zakonodaje;

vpliv na prakso in poklicne standarde - raziskovalni izsledki, ki prispevajo k izboljšavam v zdravstvu, izobraževanju, socialnem varstvu, gospodarstvu ipd., delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo poklicne standarde ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih standardov;

vpliv na skupnosti - raziskave, ki prispevajo k opolnomočenju ranljivih skupin, spodbujanju participacije, vključevanju manjšin ali lokalnemu razvoju, strokovno sodelovanje z uporabniki;

vpliv na industrijo in inovacije s prenosi znanja, razvojem novih produktov, tehnologij ali procesov v sodelovanju z gospodarstvom;

vpliv na javno razumevanje znanosti - znanstvena komunikacija in popularizacija znanosti.

Pri kandidatih se presojajo tudi dosežki na pedagoškem področju (npr. načrtovanje, izvajanje, vrednotenje in razvoj študijskih programov, sodelovanje pri razvoju izobraževalnih standardov, mentorstvo ter priprava in izmenjava učnega gradiva).