Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N)

Skupni davčni nadzor je davčni nadzor, ki ga skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic, povezan z eno ali več osebami, in je v skupnem interesu pristojnih organov vključenih držav članic.

Pristojni organ lahko zaprosi pristojni organ druge države članice za izvedbo skupnega davčnega nadzora.

Če za skupni davčni nadzor zaprosi pristojni organ druge države članice, pristojni organ na zaprosilo za skupni davčni nadzor odgovori v 60 dneh od prejema zaprosila. Pristojni organ lahko iz upravičenih razlogov zavrne zaprosilo za skupni davčni nadzor, ki ga poda pristojni organ države članice.

Skupni davčni nadzor na vnaprej dogovorjen in usklajen način izvajajo davčni organ in pristojni organ države članice prosilke v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo. Pristojni organ glede dejavnosti skupnega davčnega nadzora, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za spremljanje in usklajevanje skupnega davčnega nadzora.

Uradne osebe držav članic, ki sodelujejo pri skupnem davčnem nadzoru, kadar so ti prisotni pri aktivnostih, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji, imajo pooblastila v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo. Uradne osebe davčnega organa pri izvajanju aktivnosti skupnega davčnega nadzora v drugi državi članici ne izvajajo pooblastil, ki bi presegala obseg pooblastil, ki so jim podeljena v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo.

Uradne osebe druge države članice, ki sodelujejo pri skupnem davčnem nadzoru, lahko v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo, prek pooblaščene uradne osebe davčnega organa opravijo razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo skupaj s pooblaščenimi uradnimi osebami davčnega organa.

Oseba, ki je predmet skupnega davčnega nadzora ali na katero skupni davčni nadzor vpliva, ima enake pravice in obveznosti kot v primeru nadzora, pri katerem sodelujejo samo pooblaščene uradne osebe davčnega organa.

Kadar pristojni organ s pristojnim organom ene ali več držav članic izvaja skupni davčni nadzor, si prizadeva za dogovor o dejstvih in okoliščinah zadevnega skupnega nadzora ter za dogovor o davčnem položaju osebe, ki je predmet nadzora, na podlagi ugotovitev skupnega davčnega nadzora.

Skupni davčni nadzor se zaključi z zapisnikom pristojnih organov. V zapisnik se vključijo ugotovitve, o katerih se pristojni organi strinjajo, in se upoštevajo v odločitvah davčnega organa.

Opravljeni skupni davčni nadzor ne vpliva na pravice in obveznosti davčnih zavezancev v nadaljnjih postopkih.

Davčni organ seznani z zapisnikom iz devetega odstavka tega člena osebo, ki je predmet skupnega nadzora, v 60 dneh po sprejetju zapisnika.

O vprašanjih glede uporabe jezika in stroškov tolmačenja, prevajanja in podobnih stroškov se pristojni organi, ki sodelujejo v skupnem davčnem nadzoru, dogovorijo.«.