Program mednarodnega razvojnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Črno goro za leto 2010 podpira ključni strateški cilj Črne gore, namreč približevanje Evropski uniji in vključuje razvojne projekte za krepitev gospodarske in družbene infrastrukture v Črni gori: še posebej na področju gospodarstva in varovanja okolja ter izobraževanja in družbene infrastrukture.
3.1
Gospodarstvo in varovanje okolja
Črna gora kljub majhni površini združuje izjemno bogastvo naravnih virov in naravne dediščine, ki v veliki meri predstavlja še neizkoriščen potencial. Glede na majhnost notranjega trga bosta prihodnja rast in razvoj države v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno bo ta razvijala izvozno usmerjeno gospodarstvo in turizem na družbeno in okoljsko odgovoren način. V prostorskem načrtu za obdobje do l. 2020 je Črna gora potrdila potrebo po razvoju severnega dela države vključno z območjem narodnega parka Durmitor (na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine); razvoj visoko kakovostne turistične ponudbe in ekoturizma ter izboljšanje obstoječe turistične ponudbe pa sodita med prednostne naloge njene gospodarske politike.
Odločitev Črne gore, da kot neodvisna in mednarodno priznana država nadaljuje in spodbuja proces evro-atlantskih integracij, zahteva odgovoren, celosten in kompleksen pristop k razvoju. Med glavnimi nosilci celovitega razvoja Črne gore je sektor energetike, v katerem so poleg političnih in zakonodajnih, ki so že v teku, potrebne še tehnične reforme.
Za učinkovitejši pristop k varovanju okolja sta pomembni tudi področji urejanja prometa v urbanih središčih ter sodobno in odgovorno ravnanje z odpadki. Vzpostavitev ustrezne prometne ureditve izboljšuje kakovost prostora in pozitivno vpliva na varstvo okolja ter trajnostno mobilnost. Razvit in vzpostavljen sistem nadzorovanega evidentiranja in razvrščanja odpadkov ter možnost recikliranja pa predstavlja bistven element celovite strategije varovanja okolja na ravni lokalnih skupnosti in celotne države.
Načrtovani projekti:
3.1.1
Razvoj gorskega turizma na Žabljaku
3.1.2
Razvrščevalna steza za ločevanje odpadkov v občini Herceg Novi
3.1.3
Priprava projektne prostorsko prometne ureditve ožjega in širšega območja Podgorice
3.1.4
Razvoj sistema IT infrastrukture energetskega sektorja v Črni gori
3.1.1
Razvoj gorskega turizma na Žabljaku
Mesto Žabljak leži v središču območja štirih narodnih parkov Črne gore in je z lego na višini 1450 m najvišje ležeče urbano naselje na Balkanu. Območje Žabljaka ima odločilno vlogo v celoviti strategiji razvoja turizma Črne gore. Turistične zmogljivosti s kakovostno in raznovrstno ponudbo so omejene, vendar pa lega omogoča širitev obstoječih in izgradnjo novih kapacitet v skladu z načeli vzpostavitve trajnostnega razvoja z vidika državne in lokalne skupnosti ter turističnega razvoja.
Turistična ponudba na območju Žabljaka se bo z dopolnitvijo ponudbe hotela Gorske oči dvignila na raven mednarodnih standardov, kar bo omogočilo nadaljnjo krepitev in razvoj turizma kot tudi gospodarstva Črne gore v celoti.
Razvoj gorskega turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja na Žabljaku je osrednji projekt razvojnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Črno goro.
3.1.2
Razvrščevalna steza za ločevanje odpadkov v občini Herceg Novi
Občina Herceg Novi med prvimi v Črni gori uspešno vzpostavlja sistem ločevanja in razvrščanja odpadkov. S podporo razvojnih sredstev, ki jih bo prispevala Slovenija, bo občina obstoječe neustrezno odlagališče zaprla ter zgradila novo, ki bo okolju primernejše, kar bo zahtevalo tudi gradnjo in opremo ustreznega sistema za razvrščanje ločeno zbranih odpadkov.
S posodobljenim načinom ravnanja z odpadki bo Črna gora izvajala zakon in predpise o ravnanju z odpadki, ki so usklajeni s priporočili in standardi EU. Razvit in vzpostavljen bo sistem nadzorovanega evidentiranja in razvrščanja odpadkov ter možnost recikliranja odpadkov v več lokalnih skupnostih.
3.1.3
Priprava projektne prostorsko prometne ureditve ožjega in širšega območja Podgorice
V okviru prostorsko-urbanističnega načrtovanja prestolnice Črne gore bo Slovenija podprla pripravo študije za prometno ureditev mesta, varstvo okolja, družbeno-gospodarski razvoj in upravljanje zemljišč, ki bo del prostorsko-urbanističnega načrta Podgorice. Projektna zasnova prostorsko-urbanističnega razvoja ožjega in širšega območja Podgorice bo zajemala vse subjekte, ki so pristojni za načrtovanje in gradnjo prometnega sistema.
Študija bo morala opredeliti elemente za vzpostavitev trajnostne mobilnosti, določiti postopke za uskladitev prometnega sistema s prostorskim razvojem, izdelati kritično analizo razvojne dokumentacije v Podgorici in sosednjih mestih ter nacionalno razvojno dokumentacijo za uskladitev prostorskega in prometnega razvoja. Občina bo izvedla SWOT analizo prostorskega in prometnega razvoja Podgorice, analizo prostorske ter prometne dostopnosti in povezanosti na širšem in ožjem območju Podgorice.
Osnovni cilj študije za prometno ureditev je izboljšati kakovost prostora, varstvo okolja in trajnostno mobilnost. Z ustrezno prometno ureditvijo se bo povečala učinkovitost prometa in izboljšala prometna varnost v mestu.
3.1.4
Razvoj sistema IT infrastrukture sektorja energetike v Črni gori
V okviru približevanja evro-atlantskim strukturam in s tem povezanimi reformami v sektorju energetike je Črna gora sprejela Strategijo o energetskem razvoju Črne gore do leta 2025. Po izvedeni institucionalni reorganizaciji sektorja in načrtovanih zakonodajnih spremembah potrebuje država ustrezno informacijsko-tehnološko podporo v obliki sodobnega in učinkovitega informacijskega sistema v energetskem sektorju. S tem bo lahko izboljšala delo ustanov, kot so Regulatorna agencija za energetiko, Organizator trga energije, del Ministrstva za gospodarstvo, ki se ukvarja z energetiko (Sektor za energetiko, še posebej Sektor za energetsko učinkovitost), ter Zavod za statistiko (MONSTAT), ki je zadolžen za spremljanje dogajanja v energetskem sektorju.
V načrtovani sistem je zajeta strojna in programska oprema ter preizkušene aplikacije, ki jih je treba delno prilagoditi razmeram in potrebam v Črni gori. Infrastruktura bo sestavljena iz strežniških sistemov, baz podatkov in informacijskega sistema, ki bo vsem akterjem v energetskem sektorju omogočal razvoj lastnih aplikacij v skladu z njihovimi potrebami. S takim sistemom bodo akterji pridobili učinkovito orodje, s katerim bodo avtomatizirali svoje delovne procese, tako pa dosegli tudi večjo odprtost, predvidljivost, prilagodljivost in preglednost v energetskem sektorju. Sektor bi lahko postal posledično učinkovitejši in privlačnejši za naložbe, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarstvo države in širše regije.
Projekt, ki uživa tudi podporo EU, bi predstavljal obliko razvojnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Črno goro.
3.2.
Izobraževanje in družbena infrastruktura
Izobraževanje je ključnega pomena za razvoj, izboljšanje pogojev za izobraževanje tako prispeva k splošnemu razvoju v državi. Načrtovani projekti v tem sklopu bodo pomembno vplivali na izboljšanje šolske infrastrukture, delovnih razmer za učitelje in učence, pa tudi na raziskovalno delo in na izboljšanje kakovosti kulturnih dobrin v lokalni skupnosti.
V sodelovanju s partnersko državo Črno goro lahko Republika Slovenija uresničuje del svojih zastavljenih prioritet na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, namreč prispeva h krepitvi družbenih storitev, kar v pričujočem programu zajema predvsem podporo in izboljšanje pogojev za izobraževanje ter raziskovanje.
Načrtovani projekti:
3.2.1
Oprema športne dvorane policijske akademije v Danilovgradu
3.2.2
Oprema dvorane kulturnega doma Pljevlja
3.2.3
Oprema Zgodovinskega inštituta Črne gore
3.2.1
Oprema športne dvorane policijske akademije v Danilovgradu
Policijska akademija v Danilovgradu je edina tovrstna izobraževalna ustanova v Črni gori. Ustanovljena je bila marca 2006, da bi omogočila sodobno usposabljanje policijskega osebja v Črni gori.
Športne zmogljivosti policijske akademije imajo pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih policistov. Sodobna oprema, predvidena v pričujočem projektu, bo omogočila učinkovito vadbo in usposabljanje policijskih kadetov.
V okviru projekta policijske akademije v Danilovgradu je predvidena oprema športne dvorane za potrebe akademije. Projekt zajema nabavo opreme za telovadnico, dvorano za gimnastiko in vadbo ter opremo pomožnih prostorov.
3.2.2
Oprema dvorane kulturnega doma Pljevlja
Občina Pljevlja leži na severu Črne gore in je s 37.000 prebivalci tretja največja občina v Črni gori. Kulturni dom Pljevlja ima več kot 4000 m2 prostorov, namenjenih javnim ustanovam in prebivalstvu za organizacijo različnih izobraževanj, kulturnih in drugih dogodkov. V kulturnem domu delujejo mestna knjižnica, mestni muzej, mestna galerija, glasbena šola, regionalni kulturni center in gledališče, na voljo pa je tudi večnamenska dvorana.
V okviru projekta bodo knjižnica, muzej, mestna galerija, glasbena šola in prostori kulturnega doma ustrezno opremljeni, kar bo omogočilo nemoteno izvedbo pedagoškega procesa in primerno shranjevanje knjižničnega gradiva in umetniških zbirk.
3.2.3
Oprema Zgodovinskega inštituta Črne gore
Zgodovinski inštitut Črne gore je pomembna institucija, ki je posvečena znanstveno-raziskovalnemu delu na področju zgodovine črnogorskega naroda in Črne gore.
V sklopu prenove in dopolnitve opreme v Zgodovinskem inštitutu bo Republika Slovenija podprla nabavo nove opreme s sodobno informacijsko tehnologijo, skladno s standardi COBISS, kar bo prispevalo h kakovostnim delovnim razmeram z namenom zaščite knjižničnega in arhivskega gradiva.