9. člen
(varstvo infrastrukture službe)
(1)
Infrastruktura službe ni v pravnem prometu. Na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali nanjo poseči z izvršbo.
(2)
Zaradi zagotavljanja trajnega nemotenega in kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj sta raba prostora in posebna raba vode v varovalnem območju referenčnih merilnih postaj iz tretjega odstavka tega člena omejeni v skladu s tretjim do osmim odstavkom tega člena.
(3)
Varovalno območje se pri referenčnih merilnih postajah:
-
za izvajanje meteorološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
-
za izvajanje oceanografskega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
-
za izvajanje seizmološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 100 metrov od meje merilne postaje,
-
za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,
-
za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti 30 metrov od mesta merilne postaje,
-
za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti desetkratnika širine vodnega zemljišča na mestu merilne postaje, merjeno po osi vodotoka, vendar ne več kot 250 metrov od mesta merilne postaje.
(4)
Pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora pripravi smernice, s katerimi na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj natančneje opredeli omejitve rabe prostora in posebne rabe vode iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Če se s postopki prostorskega načrtovanja na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj načrtujejo prostorske ureditve, pristojni organ v postopku priprave prostorskega akta v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora sodeluje z mnenjem. V mnenju se opredeli do skladnosti predvidenih prostorskih ureditev s smernicami iz prejšnjega odstavka ter do vplivov načrtovane prostorske ureditve na trajnost opazovanja in kakovost meritev na referenčni merilni postaji.
(6)
Vzdrževalna dela v javno korist je treba načrtovati tako, da ne povzročijo trajnih motenj merjenja ali kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj ali spremembo lastnosti iz petega odstavka 7. člena tega zakona. Če vzdrževalnih del v javno korist ni mogoče izvesti na način iz prejšnjega stavka ali le z nesorazmernimi stroški, mora investitor vzdrževalnih del v javno korist pristojnemu organu povrniti stroške prilagoditve ali premestitve merilne postaje.
(7)
Na varovalnem območju referenčne merilne postaje za izvajanje hidrološkega opazovanja površinskih voda oziroma hidrološkega opazovanja podzemnih voda je prepovedana posebna raba površinske oziroma podzemne vode, ki spreminja vodni režim tako, da trajno onemogoča kakovost, celovitost in reprezentativnost meritev hidroloških parametrov površinske oziroma podzemne vode, ki se merijo na posamezni referenčni merilni postaji.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek sme pristojni organ podeliti vodno pravico, če vlagatelj vloge za pridobitev vodnega dovoljenja oziroma kandidat za pridobitev koncesije predloži izjavo v obliki notarskega zapisa, da bo pristojnemu organu povrnil stroške prilagoditve referenčne merilne postaje ali, če prilagoditev ne bi bila zadostna, stroške vzpostavitve nove referenčne merilne postaje in odstranitve obstoječe referenčne merilne postaje.