Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava

Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva izvedeno kartiranje habitatnih tipov. V območju državnega lokacijskega načrta se nahajajo naslednja naravovarstveno najvrednejša območja:

Odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na vrednejše habitatne tipe ni dopustno, prav tako ne izgradnja manipulativnih površin za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi. V času gnezdenja (od 1. aprila do 30. junija) je prepovedana gradnja na območju Gospodskega in Črnega loga in posek gozda vzdolž predvidene trase. Oboje je treba opraviti izven gnezditvene sezone.

Vodni in obvodni prostor: med gradnjo se je treba v največji možni meri izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Transportne poti in deponije materiala morajo biti od vodnih teles oddaljene vsaj 50,00 m.

Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov.

Kjer se ureditve, predvidene s to uredbo, približajo vodnim površinam, se vsa dela izvede tako, da ne ogrožajo vegetacije, ribjih vrst in drugih organizmov ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. 14 dni pred pričetkom gradnje je treba obvestiti pristojno ribiško družino o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v vodotoke in z njimi opredeliti ukrepe za zavarovanje vodnih organizmov (po potrebi se izvede intervencijski izlov rib in njihovo preselitev v neprizadete dele vodotoka). Gradbena dela ne smejo potekati v času drstenja, med februarjem in koncem julija. Poseg v vode naj bo prostorsko in časovno omejen in z minimalnim vnosom snovi v vodo (materiali, ki vsebujejo nevarne spojine niso dovoljeni) ob tem, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti.

Gozdni prostor: v neposredni bližini ureditev, predvidenih s to uredbo, se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke se v globini eno do dveh drevesnih višin prične sanirati že v času gradnje in zasadi z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziramo zastopanost vseh slojev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času. Na območju gozdov se gradbišče omeji na širino avtocestnega telesa, gradbiščne poti naj ne potekajo izven že utrjenih cest.

Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2,00 m. Živalskim vrstam, ki jim je z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste.

Na osnovi pridobljenih smernic za načrtovanje, ki se nahajajo v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta in rezultatov Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal PA Prostor, d.o.o., pod številko projekta 1248/03, v februarju 2005 (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje), ki se nahaja v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta, se za potrebe prehodov živali skupno izvede oziroma zagotovi:

Dimenzije posameznih objektov in ureditev ter njihova lokacija so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

Za varovanje dvoživk se v bližini prepustov za dvoživke izvede obojestranske usmerjevalne ograje za dvoživke ob avtocesti. Dimenzije posameznih usmerjevalnih ograj in njihova lokacija so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

Zaradi poseka dreves in s tem zmanjšanja gozdnih površin v Črnem logu se kot izravnalni ukrep za ptice uredi nadomestni habitat na območju med Hotiško gmajno in Črnim logom. Za povezavo teh gozdnih površin v enoten gozdni prostor je treba pogozditi približno 20 ha, kar predstavlja približno 200 m širok pas prehodne površine med Hotiško gmajno in Črnim logom. Za ohranitev stanja populacij ptic na Gospodskem se kot izravnalni ukrep uredi nadomestni habitat južno od Gospodskega, v velikosti približno 25 ha, ki ima podobne ekološke značilnosti. Vzdrževanje habitata se zagotovi s košnjo enkrat letno v poletnem času, izven gnezditvene sezone.