Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru, še posebej priključkov, spremljajočega objekta Dolinsko in ČCP Banuta ter rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov ter nadomestnih habitatov. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, predvidene s to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi v skladu s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami in ob podporah nadvozov. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Varovalna žična ograja višine 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka za 1,00 m do 2,00 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in priključnih ramp ter terenu;

nadvozi deviacij, mostovi, priključki, križišča in krožna križišča ter ostala cestna oprema ter protihrupni objekti se arhitekturno in krajinsko oblikujejo v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje se, kjer to narekuje koncept zmanjševanja vidne izpostavljenosti ceste, na zunanji strani obsadijo z vegetacijo. Dovoli se izvedba protihrupnih ograj s transparentimi vložki. Varovalne in protihrupne ograje ne smejo motiti pogledov na prostorsko dominantne objekte kulturne dediščine. Avtocesta s spremljajočimi ureditvami ne sme postati prostorska dominanta v vplivnem območju kulturne dediščine. Objekti in zasaditve avtoceste ne smejo zmanjševati vizualne izpostavljenosti kulturne dediščine.

Območja avtocestnih priključkov se arhitekturno in krajinsko oblikujejo tako, da se blaži učinke tehničnih značilnosti posega in vidna izpostavljenost. Notranjost priključnih ramp se izkoristi za objekte za ponikanje očiščenih meteornih vod s cestišča, s saditvijo rastlin se območja vizualno strukturirajo.

Pri posegih v obcestni prostor in pri urejanju obcestnega prostora se upoštevajo naslednji pogoji za krajinsko oblikovanje:

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Posebno pozornost se nameni oblikovanju terena pri nasipih priključkov, deviacij in vkopih deviacij. Brežine se zatravi, zasadi z grmovnicami ali drevjem v skladu z načrtom krajinske arhitekture;

pri oblikovanju reliefa, izvedbi nasipov za deviacije in objekte avtoceste, se uporablja nenosilen material, odstra­njen med gradnjo;

regulacije, prestavitve in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije;

posege v obcestni prostor na poteku ob urbanem območju se oblikuje v skladu prostorskimi akti za ta območja ter v skladu z načeli oblikovanja urbanih površin;

vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti se oblikuje v skladu z obstoječim stanjem. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izvedbi ureditev, predvidenih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope;

med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgledov in izločanje posega pogledom iz izbranih delov prostora. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine).