52. člen Prometni pravilnik

52. člen

(odbijanje in spuščanje vagonov)

(1)

Odbijanje je pospešeno rinjenje odpetih vagonov, ki po zaustavitvi vlečnega vozila s pripetim delom premikalnega sestava stečejo sami do določenega kraja. Spuščanje je premik na drči, na kateri odpeti vagoni ali skupine vagonov zaradi nagiba tira sami stečejo do določenega mesta.

(2)

Pred odbijanjem ali spuščanjem vagonov je treba določiti, koliko vagonov imajo skupine vagonov, način upočasnitve njihove vožnje in način njihove zaustavitve (potrebno število ročnih zavor ter zavornih cokel). Med posameznimi skupinami vagonov ali vagoni je treba odviti vretenske spenjače, razdvojiti vse zavorne in druge pnevmatske cevi ter jih pritrditi v njihova držala.

(3)

Pri spuščanju se vagoni odpenjajo z drogom za odpenjanje, in sicer le med počasnim gibanjem.

(4)

Drog za odpenjanje vagonov mora biti iz čvrstega lesa in težko upogljiv, dolžine 2,10 metra in debeline 5 do 8 centimetrov. Biti mora raven in gladko obdelan.

(5)

Drog za odpenjanje se sme uporabljati, če ob tiru v smeri vožnje ni predmetov, zaradi katerih bi bila raba droga nevarna. Ob tiru mora biti urejena premikalna steza in ponoči razsvetljena. Premikač, ki odpenja vagone z drogom, mora biti med odpenjanjem obrnjen v smeri premikanja vagonov. Pri odpenjanju en konec droga namesti preko stročnice odbojnika pod streme vretenske spenjače, drugi konec droga namesti pod pazduho in s pritiskom na drog, ki s tem deluje kot vzvod, vzdigne streme spenjače iz vlečnega kavlja.

(6)

Po odpetju vagona z drogom za odpenjanje, premikač drog izvleče in nasloni na ramo tako, da je v navpični legi. Drog za odpenjanje prenese v navpični legi do drugega mesta odpenjanja. Pri prenašanju droga za odpenjanje se premikač ne sme vzpenjati na stopnice vagonov in se na njih voziti.

(7)

Uporaba droga za odpenjanje je dovoljena tudi pri odbijanju, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega in petega odstavka tega člena. Natančnejše določbe za ravnanje z drogom za odpenjanje se določijo v postajnem poslovnem redu in poslovniku prevoznika.

(8)

V skupini odbitih ali spuščenih vagonov morajo biti vse zavore popuščene.

(9)

Vagone se lahko odbije, če:

so odbiti vagoni v eni skupini in med seboj speti;

je del tira, na katerega se odbija, pregleden, vse kretnice na premikalni vozni poti pa v pravilni in natančni legi;

se bodo odbiti vagoni premikali s takšno hitrostjo, da se brez močnega naleta zaustavijo pri stoječih vozilih;

padec v smeri odbijanja ni večji kot 2,5 ‰ oziroma vzpon ne večji kot 5 ‰;

je zagotovljena upočasnitev in zaustavitev odbitih vagonov in

na tiru, na katerega se odbija, ni vozil, ki jih je prepovedano odbijati.

(10)

Odbijati in spuščati se ne smejo naslednja vozila:

zasedeni potniški vagoni;

vagoni, naloženi z eksplozivnimi snovmi;

vagoni, naloženi s tirnicami ali drugimi nakladi, daljšimi kot 60 m, brez opreme za preprečitev premaknitve naklada;

vozila s skupno maso več kot 100 ton;

vagoni z nakladi, ki presegajo nakladalni profil;

vozila z napisom »Prepovedano odbijanje – spuščanje«;

vozila, ki so med seboj speta s togo spenjačo;

vlečna vozila vseh vrst, razen električnih lokomotiv, na postajah, kjer se stikata dva različna sistema; upravljavec predpiše za vsako postajo posebej posebne varnostne ukrepe;

vagoni s spremljevalci pošiljk;

10.

vagoni, naloženi s konji;

11.

vagoni, naloženi z vnetljivimi tekočinami in

12.

delno naloženi in razloženi vagoni.

(11)

Ne sme se odbijati in spuščati vozil:

proti progovnemu tiru;

prek nivojskih prehodov, na katerih promet ni zavarovan;

prek obračalnic ali prenosnic;

čez vagonsko tehtnico, kadar je vožnja prek nje prepovedana, in

na slepe tire brez tirnih odbijal.

(12)

Čez drčo se ne smejo spuščati oziroma voziti naslednja vozila:

vozila, ki imajo napisano ali nalepljeno znamenje

&fbco;binary entityId="2ef35863-ef75-43b7-ab16-998c72e73c0a" type="gif"&fbcc;

; če je pod tem znamenjem napisana še kakšna številka, je prepovedano takšne vagone spuščati in voziti čez drčo, katere polmer zaokroženja vrha drče je manjši od te številke, in

tovorni vagoni s podstavnimi vozički, z razmikom notranjih osi, večjim kot 14 m, kot tudi vsi potniški vagoni s podstavnimi vozički na avtomatiziranih drčah, kadar delajo v avtomatskem režimu; tovorni vagoni s takšnim razmikom osi so zaznamovani z znamenjem

&fbco;binary entityId="8c31c4b2-77aa-4152-ae86-5e34db763403" type="gif"&fbcc;

, številka pod znamenjem pa kaže, kolikšen je razmik notranjih osi.

(13)

Hitrost odbitih ali spuščenih vagonov se znižuje s tirnimi ali ročnimi zavorami.

(14)

Odbiti ali spuščeni vagoni oziroma skupine vagonov se zaustavljajo z ročnimi zavorami ali zavornimi coklami. Zavornih cokel se ne sme uporabiti, če se odbiti ali spuščeni vagoni že zaustavljajo z ročno zavoro.

(15)

Zavorne cokle se uporabljajo za zaustavitev odbitih ali spuščenih vozil in za zavarovanje vozil proti samopremaknitvi. Pri uporabi zavorne cokle je treba upoštevati, da:

se z zavorno coklo lahko ustavlja največ 12 osi odbitih ali spuščenih vagonov;

je treba z dvema vzporedno položenima zavornima coklama zaustavljati vagone, če se oceni, da je njihova hitrost večja kot 20 km/h, in vagone, ki jih je treba posebno previdno premikati;

v slabih vremenskih razmerah (padavine, poledica) obstaja verjetnost, da vagon položeno zavorno coklo izbije, zato je treba v takšnih razmerah uporabiti še drugo zavorno coklo; drugo coklo mora lovilec položiti na primerni razdalji za položeno zavorno coklo tako, da potem ko opazi, da položena zavorna cokla učinkuje, lahko drugo zavorno coklo varno odstrani (s kljuko).

(16)

S pritrdilno zavoro se lahko zavirajo vozila neposredno pred zaustavitvijo, če:

je prostor poleg tira urejen;

je urejena pot, ki zagotavlja uporabo zavore in varnost delavcev;

hitrost vozil ni večja kot 5 km/h;

je prostor ponoči razsvetljen in

so v postajnem poslovnem redu navedeni tiri, na katerih je takšna uporaba pritrdilne zavore dovoljena.

(17)

Spuščene vagone oziroma skupine vagonov, katerih hitrost se s tirno zavoro zmanjša na hitrost 5 km/h ali manj, se lahko zaustavlja z zavorno coklo ne glede na število osi.

(18)

Če v skupini odbitih vagonov ni brezhibne ročne zavore, takšna skupina vagonov pa teče na prej odbite ali stoječe vagone, jo je treba zaustavljati z dvema coklama, položenima vzporedno na obe tirnici tira. Z dvema vzporedno položenima coklama je treba zaustavljati tudi vagone ali skupine vagonov:

v katerih so žive živali (razen konj);

naložene z vozili;

naložene cisterne, razen cistern, naloženih z vnetljivimi snovmi;

potniške vagone, kadar v njih ni potnikov;

vagone z nalepnico »Previdno premikati« in

vagone, naložene s sadjem ali malimi pošiljkami.

(19)

Kadar je treba odbite vagone ali skupine vagonov zaustavljati na tiru v loku, jih je treba zaustavljati z dvema vzporedno položenima zavornima coklama na obeh tirnicah.

(20)

Tovorne vagone s podstavnimi vozički je treba zaustavljati:

z eno zavorno coklo, če se oceni, da njihova hitrost ni večja od 20 km/h, ali

z dvema vzporedno položenima zavornima coklama, če se oceni, da je hitrost večja od 20 km/h.

(21)

Vagone, ki jih je treba pri odbijanju oziroma spuščanju zaustavljati z ročno zavoro ali dvema vzporedno položenima zavornima coklama, je treba zavarovati pred drugimi odbitimi vozili. Zavarovanje je treba opraviti z dvema vzporedno postavljenima zavornima coklama ali z ročno zavrtim vagonom, ki nima omejitev za odbijanje in zaustavljanje.

(22)

Glede na tehnično opremljenost in stopnjo avtomatizacije drče, število in razporeditve drugih ranžirnih zmogljivosti morajo biti ravnanja pri premiku na postajah, opremljenih z napravami za spuščanje vagonov, natančneje predpisana v posebnem navodilu za delo na drči, v katerem se lahko predpišejo samo ostrejši ukrepi, kot so predpisani s tem pravilnikom.

(23)

Tire, na katerih je prepovedano spuščanje in odbijanje vagonov, je treba za premikalno osebje navesti v postajnem poslovnem redu, za vlakovno osebje pa v poslovniku.

(24)

Z odbijanjem ali spuščanjem se sme začeti, ko se vodja premika prepriča, da so:

odvrte ročne, pritrdilne in zračne zavore;

oprema in naprave pripravljene za delo in

delavci, ki zagotavljajo pogoje za odbijanje in spuščanje, na svojih delovnih mestih.

(25)

Če ves postopek ni programiran (avtomatizirane drče), je treba lovilce obveščati po radijski zvezi, s tirnim javljalnikom, po ozvočenju ali z ranžirnim listom, na kateri tir bo vagon oziroma skupina vagonov odbita oziroma spuščena.

(26)

Rinjenje čez drčo mora biti enakomerno, vagone oziroma skupine vagonov je treba spuščati z zadostnim časovnim razmikom, da je mogoče kretnice zanesljivo prestaviti v pravilno in natančno lego. Hitrost rinjenja mora biti določena z navodilom za ravnanje na drči.

(27)

Kadar spuščeni vagon obstane na kretnici ali na drugem neželenem mestu, mora lovilec z oddajanjem signalnega znaka »Stoj« ali na drug predpisan način takoj opozoriti vodjo premika in delavca, ki postavlja premikalne vozne poti (postavljavca). Poleg tega mora na zadostni razdalji pred zaustavljenim vagonom položiti zavorno coklo. Postavljavec premikalnih voznih poti mora takoj ustaviti premik.

(28)

Če hitrost vagona po izstopu iz tirne zavore iz kakršnega koli razloga ni zadosti zmanjšana, mora postavljavec ali delavec, ki ravna s tirno zavoro, na to opozoriti lovilca, da bi utegnil zavorno coklo položiti na zadostni razdalji za večjo zaustavno pot.