22. člen
(odgovorna oseba za biološko varnost)
(1)
Prijavitelj mora imeti v delovnem ali pogodbenem razmerju osebo, ki je odgovorna za biološko varnost v organizaciji (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec za biološko varnost).
(2)
Naloge pooblaščenca za biološko varnost so zlasti:
-
spremljanje razvoja na področju dela z GSO ter seznanjanje prijavitelja in osebja z njim;
-
seznanjanje prijavitelja in svetovanje v zvezi z novimi spoznanji in informacijami, ki lahko vplivajo na raven tveganja ali uvrstitev dela z GSO v varnostni razred;
-
svetovanje in sodelovanje pri pripravi ocen tveganja za nameravano delo z GSO;
-
dajanje mnenj in predlogov v zvezi z zadrževalnimi ukrepi ter sodelovanje pri pripravi načrta iz 16. člena te uredbe;
-
redno preverjanje izvajanja zadrževalnih ukrepov in opreme ter poročanje upravljavcu o ugotovljenih težavah ali napakah;
-
priprava navodil iz 17. člena te uredbe;
-
zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja za osebje, ki dela v zaprtem sistemu;
-
priprava poročil iz 20. člena te uredbe;
-
obveščanje javnosti o delu z GSO;
-
sodelovanje z osebo, odgovorno za nadzor in varnost, in
-
druge naloge v zvezi z zagotavljanjem biološke varnosti v skladu s pooblastili upravljavca.
(3)
Prijavitelj mora pooblaščencu za biološko varnost omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka in zagotoviti dostop do vseh potrebnih podatkov.
(4)
Prijavitelj lahko imenuje za pooblaščenca za biološko varnost le osebo, ki ima univerzitetno izobrazbo naravoslovne, tehnične, biotehnične ali medicinske smeri in ustrezne izkušnje z delom z GSO, da je zagotovljeno zanesljivo opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena.
(5)
O imenovanju pooblaščenca za biološko varnost ali o njegovi razrešitvi mora prijavitelj obvestiti ministrstvo.