13. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče neposredno medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Šteje se, da je možno delavce neposredno medsebojno prerazporejati takrat, kadar delavca ni potrebno usposabljati za novo delovno mesto.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Drugo merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Tretje merilo je upoštevanje delovne dobe v podjetju. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo v podjetju (ob enaki delovni uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Četrto merilo je upoštevanje skupne delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe v podjetju. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo skupno delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi v podjetju).
Peto merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Šesto merilo je upoštevanje socialnega stanja; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno Stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
Pri ugotavljanju konkrektnih delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, se uporabljajo isti kriteriji kot za trajne presežke.
Sindikat in delavci, za katere se v primeru začasnega prenehanja potreb po njihovem delu sprejemajo ukrepi v skladu z zakonom, morajo biti pismeno obveščeni o razlogih za začasno prenehanje potreb po delu in o vrsti ukrepa, najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo ukrepa.