Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-2285/1997, stran 3764 DATUM OBJAVE: 11.7.1997

RS 41-2285/1997

2285. Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja
Na podlagi 22. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 35/85 – prečiščeno besedilo in 39/85 – popravek), izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik določa programe strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način opravljanja izpitov in vodenje evidence o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpitov.
Ta pravilnik določa tudi programe preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku in preizkusa znanja o pravilih pisarniškega poslovanja in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva ter način opravljanja preizkusov znanja. Določa tudi sestavo in oblikovanje komisij za preizkus, način opravljanja preizkusov in vodenje evidence o preizkusih in druga vprašanja v zvezi z opravljanjem preizkusov.

II. STROKOVNI IZPIT

Obseg izpita

2. člen

Izpit obsega splošni in posebni del. Izpit se opravlja po programih, določenih v tem pravilniku. Splošni del izpita je enak za vse kandidate z enako stopnjo izobrazbe.
Posebni del izpita je prilagojen delovnemu mestu, za katerega se je kandidat usposabljal oziroma delo, ki ga opravlja.

3. člen

Program splošnega dela izpita obsega:

-

ustavno ureditev, s poudarkom na temeljnih izhodiščih ustavne ureditve, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, gospodarskih in socialnih razmerjih, oblikah naposredne in posredne demokracije, organizaciji državne oblasti in ustavnem sodstvu;

-

organizacijo izvršilne oblasti, s poudarkom na funkcijah in organizaciji vlade in uprave in o položaju zaposlenih v državnih organih;

-

organizacijo in funkcijo lokalne samouprave;

-

položaj in organizacijo organov pravosodja, sodstva, odvetništva in notariata;

-

varstvo osebnih podatkov;

-

temelje pisarniškega poslovanja in dolžnosti upravnih organov do dokumentarnega gradiva.

Posebni del izpita

4. člen

Kandidat, ki se usposablja za delovno mesto ali dela na delovnem mestu v upravnih organih, organih lokalnih skupnosti ter pooblaščenih organizacijah in skupnostih razen kandidata iz drugega odstavka tega člena, opravlja posebni del izpita iz splošnega upravnega postopka ter iz materialnih in procesnih predpisov s področja oziroma podpodročja, za katerega se je usposabljal oziroma na katerem dela.
Kandidat, ki se usposablja za delovno mesto oziroma dela na delovnem mestu manipulativnega, tehnično-servisnega delavca in podobno, opravlja posebni del izpita s pripravo pisne ali praktične naloge z delovnega področja, na katerem se je usposabljal oziroma dela in z zagovorom pisne oziroma praktične naloge. Praktično nalogo praviloma izvaja v svojem delovnem okolju.

5. člen

Del posebnega dela izpita pri kandidatu iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika so materialni in procesni predpisi s področja, na katerem se je usposabljal oziroma na katerem dela.
Kadar je področje razdeljeno na več podpodročij, opravlja kandidat izpit s podpodročja, za katerega se je usposabljal oziroma na katerem dela.
Področja in podpodročja so:
I. področje: organizacija in pristojnosti uprave, delovna razmerja, pisarniško poslovanje in protokolarne zadeve
podpodročja:
– organizacija in pristojnosti uprave,
– delovna razmerja, izpopolnjevanje in usposabljanje v organih državne uprave,
– pisarniško poslovanje,
– protokolarne zadeve,
– splošne upravne zadeve, organizacija in naloge uprave in lokalnih skupnosti.

II. področje: lokalna samouprava
podpodročji:
– lokalna samouprava,
– priprava splošnih pravnih aktov občine.

III. področje: normativna dejavnost v državni upravi
podpodročje:
– priprava zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.

IV. področje: delo, družina in socialne zadeve
podpodročja:
– delovna razmerja in pravice iz dela,
– zaposlovanje in poklicno izobraževanje,
– socialno varstvo in družina,
– vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja.

V. področje: zdravstvo
podpodročja:
– zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje,
– zdravstveni nadzor in inšpekcija,
– zdravstvena ekologija.

VI. področje: upravne notranje zadeve
podpodročja:
– upravne zadeve javnega reda in javnih listin,
– upravne zadeve tujcev,
– upravne zadeve prometa,
– osebna stanja.

VII. področje: policija
podpodročji:
– dejavnost kriminalistične policije,
– dejavnost uniformirane policije.

VIII. področje: gospodarske dejavnosti
podpodročja:
– energetika in energetska inšpekcija,
– industrija,
– obrt in malo gospodarstvo,
– turizem in gostinstvo,
– rudarstvo in rudarska inšpekcija,
– gradbena inšpekcija.

IX. področje: kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, lov in ribolov
podpodročja:
– kmetijstvo, ribištvo in inšpekcija,
– gozdarstvo, lovstvo in inšpekcija,
– prehrana, živilstvo in inšpekcija,
– veterinarstvo in veterinarska inšpekcija.

X. področje: okolje in prostor
podpodročja:
– urejanje prostora in graditev objektov,
– varstvo okolja, narave in vodnega gospodarstva – inšpekcijsko nadzorstvo in monitoring,
– vodno gospodarstvo in hidrologija,
– metereologija in agrometeorologija,
– kakovost meritev,
– jedrska in radiološka varnost,
– stanovanjske zadeve in stanovanjska inšpekcija,
– premoženjsko pravne zadeve,
– geofizika,
– mednarodno sodelovanje na področju okolja in prostora,
– varstvo narave,
– varstvo okolja,
– stanovanjske zadeve.

XI. področje: geodetska dejavnost
podpodročja:
– katastrska klasifikacija in bonitiranje zemljišč,
– mreže, topografija, kartografija,
– katastri, registri, zemljiška knjiga,
– geodetska dejavnost.

XII. področje: promet in zveze
podpodročja:
– ceste in inšpekcija,
– cestni promet in inšpekcija,
– železnice in želežniški promet ter inšpekcija,
– pomorski promet in inšpekcija ter promet na notranjih vodah in inšpekcija,
– zračni promet in letališča ter inšpekcija,
– poštni promet in telekomunikacijske zveze ter inšpekcija.

XIII. področje: finance in državno premoženje
podpodročja:
– sistem javnih financ in državni proračun,
– finančno in materialno poslovanje – računovodstvo,
– zavarovalni nadzor,
– javna naročila,
– preprečevanje pranja denarja,
– upravljanje s finančnim premoženjem in javni dolg,
– devizna inšpekcija,
– carinski sistem,
– davčni sistem in davčna politika,
– finančni in devizni sistem,
– nadzor prirejanja iger na srečo.

XIV. področje: davčna dejavnost

XV. področje: zunanje zadeve
podpodročje:
– mednarodna razmerja in zunanja politika.

XVI. področje: ekonomski odnosi in razvoj
podpodročja:
– tržišče,
– ekonomski odnosi s tujino in gospodarska promocija Slovenije,
– nacionalni in regionalni razvoj, privatizacija in ekonomska politika,
– tržna inšpekcija.

XVII. področje: znanost in tehnologija
podpodročja:
– temeljne in aplikativne raziskave ter tehnološki razvoj,
– intelektualna lastnina,
– standardizacija in meroslovje.

XVIII. področje: vzgoja in izobraževanje ter šport
podpodročja:
– vzgoja in izobraževanje,
– šport,
– vloga in položaj mladih v družbi.

XIX. področje: kulturne vrednote in kulturna dediščina
podpodročja:
– kulturne vrednote, ustvarjanje in posredovanje kulturnih vrednot,
– kulturna dediščina in kulturne vrednote – inšpekcija,
– varstvo kulturne dediščine in kulturnih vrednot na področju naravne dediščine,
– kulturna dediščina in kulturne vrednote.

XX. področje: pravosodje
podpodročji:
– pravosodje in zakonodajni postopek,
– varstvo osebnih podatkov.

XXI. področje: izvrševanje kazenskih sankcij
podpodročja:
– izvrševanje kazenskih sankcij,
– psihološka dejavnost,
– socialno delo,
– pedagoška dejavnost.

XXII. področje: obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
podpodročja:
– obramba in vojaške dolžnosti ter inšpekcija,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom,
– obramba in vojaška dolžnost.

XXIII. področje: državna statistika

XXIV. področje: informatika in telekomunikacije
podpodročja:
– informatika v državni upravi,
– informacijski sistemi za podporo odločanju,
– telekomunikacijski sistemi.

XXV. področje: informiranje
podpodročje:
– javno obveščanje.

XXVI. področje: nadziranje javne porabe

XXVII. področje: nacionalna varnost
podpodročje:
– obveščevalno varnostna dejavnost.

Programi izpita

6. člen

Programi so podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin za splošni in posebni del izpita. Podrobnejše vsebine vsebujejo materialne in procesne predpise, pravne vire in literaturo, potrebno za pripravo na izpit. Te vsebine določi, glede na stopnjo izobrazbe, organizacijska enota, zadolžena za izpite in preizkuse znanj, v ministrstvu pristojnem za upravo, na predlog pristojnih ministrstev, in morajo biti dostopne vsem kandidatom.

Način opravljanja izpita

7. člen

Splošni del izpita kandidat opravlja ustno. Posebni del izpita opravlja kandidat pisno in ustno.
Posebni del izpita za kandidata iz drugega odstavka 4. člena obsega pisno ali praktično nalogo z ustnim zagovorom.

Izpitna komisija

8. člen

Izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki šteje od tri do pet članov. Predsednika in člane izpitne komisije za posamezna področja imenuje minister, pristojen za upravo, na predlog pristojnih državnih organov in organizacij ter pristojne zbornice izmed izkušenih upravnih in drugih strokovnjakov.
V odločbi o imenovanju predsednikov in članov izpitnih komisij se določi, iz katerih področij in podpodročij oziroma delovnega področja lahko izprašujejo.

9. člen

Ministrstvo, pristojno za upravo, z mesečnim razporedom določi sestavo izpitnih komisij za posamezne kandidate, datum in kraj opravljanja izpita ter zapisnikarja. Razpored se pošlje vsem članom izpitne komisije in zapisnikarjem.
Izpraševalec na izpitu mora imeti najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo ima kandidat.

Predsednik izpitne komisije

10. člen

Predsednik izpitne komisije, ki je praviloma izpraševalec za splošni del, skrbi za pravilen potek izpita.

Zapisnikar

11. člen

Zapisnikarje, ki vodijo zapisnik o poteku izpita in opravljajo druge naloge določene s pravilnikom, določi minister, pristojen za upravo, izmed delavcev, zaposlenih v državnih organih. Imeti morajo najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo.

12. člen

Ministrstvo, pristojno za upravo, skrbi za:

-

nemoten potek izpita v skladu s predpisi,

-

uporabo enotnih kriterijev na izpitih,

-

spremljanje in usklajevanje dela izpitnih komisij,

-

zagotavljanje materialnih pogojev za delo izpitnih komisij,

-

opravljanje strokovnega in administrativno-tehničnega dela za izpitne komisije.

Prijava k izpitu

13. člen

Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži prijavo na predpisanem obrazcu pri organu oziroma organizaciji, kjer je v delovnem razmerju, v roku šestdesetih dni pred potekom pripravništva.
Organ oziroma organizacija pošlje prijavo ministrstvu, pristojnemu za upravo, najkasneje v osmih dneh od prijave. Prijavi priloži potrdilo o izobrazbi pripravnika, program pripravnikovega dela in morebitno odločbo o skrajšanju pripravniške dobe.
Ministrstvo, pristojno za upravo, ugotovi ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita. O tem izda odločbo in jo vroči kandidatu.
V odločbi, s katero se dovoli pristop k izpitu, se določi čas, kraj in vsebina izpita. Odločbo in obvestilo o datumu izpita, se pošlje kandidatu najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za izpit.
Organ, kjer je kandidat-pripravnik opravljal pripravništvo, pošlje pristojnemu ministrstvu, najmanj sedem dni pred izpitom, dokumentacijo o usposabljanju pripravnika, določeno s pravilnikom, ki ureja program in organizacijo pripravništva v državni upravi.

Opravljanje izpita

14. člen

Predsednik komisije pred pričetkom izpita ugotovi prisotnost članov komisije in zapisnikarja.
Predsednik komisije prične izpit tako, da ugotovi istovetnost kandidata in pojasni potek izpita.

15. člen

Kandidat najprej odgovarja na vprašanja iz splošnega dela izpita. Če komisija pozitivno oceni kandidatovo znanje iz tega dela izpita, lahko kandidat nadaljuje z opravljanjem posebnega dela izpita.
Splošni in posebni del izpita ni možno opravljati isti dan, vendar razmak med njima ne sme biti daljši od sedmih dni.

Naloga za pisni oziroma praktični del izpita

16. člen

Nalogo za pisni del oziroma praktično nalogo iz posebnega dela izpita določi član izpitne komisije, ki je izpraševalec za posebni del izpita. Naloga za pisni del izpita oziroma praktična naloga, se mora nanašati na področje – podpodročje oziroma na delovno mesto, na katerem se kandidat usposablja oziroma na katerem dela.
Izpraševalec za posebni del izpita mora predsedniku komisije pred začetkom izpita posredovati naslov pisne naloge oziroma vsebino praktične naloge.
Predsednik seznani člane komisije z vsebino naloge ter pojasni kandidatu, katere predpise lahko uporablja pri pisnem delu izpita.
Če opravlja pisni del izpita hkrati več kandidatov, dobi vsak kandidat drugačno nalogo.