1.
Merilne steklenice je mogoče polniti na dva načina:
-
do konstantnega nivoja ali
-
na konstantni prazni prostor.
Razdalja med teoretičnim nivojem polnjenja za nazivno prostornino in robnim nivojem ter razlika med robno prostornino in nazivno prostornino, poznana kot prostornina praznega ali ekspanzijskega prostora, mora biti zaznavno konstantna za vse merilne steklenice istega tipa, to je za vse merilne steklenice, ki so izdelane po istem načrtu.
2.
Največji dopustni pogrešek (pozitivni ali negativni) pri prostornini merilnih steklenic, to je največja dopustna razlika (pozitivna ali negativna) med dejansko prostornino in nazivno prostornino pri temperaturi 20 °C, mora biti skladen z naslednjo preglednico:
--------------------------------------------------------------- Nazivna prostornina, Vn Največji dopustni pogrešek (ml) % Vn (ml) --------------------------------------------------------------- od 50 do 100 - 3 od 100 do 200 3 - od 200 do 300 - 6 od 300 do 500 2 - od 500 do 1 000 - 10 od 1 000 do 5 000 1 - ---------------------------------------------------------------
Preglednica upošteva običajne negotovosti pri polnjenju, točnosti, ki jih zahteva odredba o predpakiranih izdelkih (Uradni list RS, št. 109/99), ter pogoje pregleda, podanega v IV. poglavju tega pravilnika.
Največji dopustni pogrešek pri nazivni prostornini mora biti enak največjemu dopustnemu pogrešku pri ustrezni robni prostornini.
Pri zapisih pregleda ni dovoljeno navajati samo po preglednici navedenih največjih dopustnih pogreškov, temveč dejansko ugotovljene pogreške.
3.
V praksi se dejanska prostornina merilne steklenice preverja tako, da se pri temperaturi 20 °C določi količina vode, ki jo merilna steklenica dejansko vsebuje, če je napolnjena do nivoja, ki teoretično ustreza nazivni prostornini. Dejansko prostornino pa se lahko preveri tudi posredno po metodi ekvivalentne točnosti.