8. člen
(vsebina izobraževanja diplomiranih medicinskih sester)
(1)
Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester obsega skupno najmanj tri leta študija, ki obsega vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega usposabljanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja. Študij mora zajemati učne predmete iz tretjega odstavka tega člena. Študij se lahko dodatno izrazi z enakovrednimi kreditnimi točkami ECTS.
(2)
Za sprejem v izobraževanje iz prejšnjega odstavka se zahteva:
-
zaključeno dvanajstletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem na univerzo ali visokošolske ustanove s priznano enakovredno ravnjo ali
-
vsaj desetletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici EU, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem v poklicno šolo ali v program poklicnega usposabljanja za medicinske sestre.
(3)
V izobraževalni program za diplomirane medicinske sestre morajo biti vključeni najmanj naslednji učni predmeti in naslednji deli:
A.
Teoretični pouk
a.
Bolniška nega:
-
Narava in etika poklica,
-
Splošna načela zdravja in bolniške nege,
-
Načela bolniške nege v odnosu do:
- splošne in specialistične medicine,
- splošne in specialistične kirurgije,
- varstva otroka in pediatrije,
- varstva matere,
- duševnega zdravja in psihiatrije,
- skrbi za ostarele in geriatrijo.
b.
Osnovne vede:
-
Anatomija in fiziologija,
-
Patologija,
-
Bakteriologija, virologija in parazitologija,
-
Biofizika, biokemija in radiologija,
-
Dietetika,
-
Higiena:
- preventivna medicina,
- zdravstvena vzgoja,
-
Farmakologija.
c.
Družbene vede:
-
Sociologija,
-
Psihologija,
-
Načela upravljanja,
-
Načela poučevanja,
-
Socialna in zdravstvena zakonodaja,
-
Pravni vidiki nege.
B.
Klinični pouk
-
Zdravstvena nega v odnosu do:
- splošne in specialistične medicine,
- splošne in specialistične kirurgije,
- varstva otroka in pediatrije,
- varstva matere,
- duševnega zdravja in psihiatrije,
- skrbi za ostarele in geriatrije,
- nege na domu.
Eden ali več teh predmetov se lahko poučuje kot del drugih disciplin ali v povezavi z njimi.
(4)
Teoretično izobraževanje je tisti del izobraževanja, med katerim študenti pridobijo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki se zahtevajo v sedmem in osmem odstavku tega člena. Usposabljanje izvajajo učitelji zdravstvene nege in druge pristojne osebe na univerzah in v visokošolskih zavodih s priznano enakovredno ravnjo.
(5)
Klinično usposabljanje je tisti del usposabljanja diplomiranih medicinskih sester, pri katerem se študenti, v skupini in v neposrednem stiku s pacientom in/ali skupnostjo, učijo organizirati, pripravljati in dajati zdravila ter oceniti, kakšna celovita zdravstvena nega je potrebna, na podlagi pridobljenega znanja, veščin in kompetenc. Študent se nauči ne le delati v skupini, temveč tudi voditi skupino in organizirati celovito zdravstveno nego, vključno z zdravstvenim izobraževanjem posameznikov in manjših skupin v zdravstvenih zavodih ali skupnosti.
(6)
Klinično usposabljanje poteka v bolnišnicah, drugih učnih zavodih in v skupnosti pod nadzorom učiteljev zdravstvene nege ter v sodelovanju in s pomočjo drugih usposobljenih diplomiranih medicinskih sester. V učnem procesu lahko sodeluje tudi drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci.
(7)
Študenti sodelujejo v dejavnostih zadevnega oddelka, pri čemer se naučijo prevzemati odgovornosti v zdravstveni negi.
(8)
Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester mora zagotoviti pridobitev naslednjih znanj in veščin:
1.
celovito poznavanje ved, na katerih temelji splošna zdravstvena nega, vključno z razumevanjem strukture, fizioloških funkcij in vedenja zdravih in bolnih oseb, pa tudi odnosa med zdravstvenim stanjem človeka ter njegovim fizičnim in socialnim okoljem,
2.
poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravja in zdravstvene nege,
3.
klinične izkušnje; pridobivanje teh izkušenj, ki bi se moralo izbrati glede na njihovo vrednost za usposabljanje, bi moralo spremljati usposobljeno osebje medicinskih sester ter potekati na krajih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego bolnikov,
4.
sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja ter izkušnje pri delu s tem osebjem in z delavci drugih poklicev v zdravstvenem sektorju,
5.
sposobnost nudenja zdravstvene nege, prilagojene posamezniku, ter opolnomočenja bolnikov, sorodnikov in drugih zadevnih oseb o skrbi zase in zdravem načinu življenja,
6.
sposobnost razvoja učinkovitega vodilnega pristopa in odločevalskih veščin,
7.
poznavanje tehničnih inovacij v zvezi z zdravstvenim varstvom in metodami zdravstvene nege.
(9)
Diplomirana medicinska sestra, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, pridobi naslednje kompetence:
-
sposobnost samostojno ugotoviti, kakšna zdravstvena nega je potrebna ter načrtovati, organizirati in izvajati zdravstveno nego pri pacientu,
-
sposobnost učinkovitega sodelovanja z drugimi akterji, zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, vključno s sodelovanjem pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja,
-
sposobnost usposabljanja posameznikov, družin in skupin za zdrav način življenja in samopomoč,
-
sposobnost samostojno začeti takojšnje ukrepe za ohranjanje življenja ter izvajati ukrepe v kriznih razmerah in v primeru nesreč,
-
sposobnost samostojno svetovati, voditi in podpirati osebe, ki potrebujejo nego, in njihove bližnje,
-
sposobnost samostojno zagotavljati kakovost zdravstvene nege in jo ocenjevati,
-
sposobnost celovite profesionalne komunikacije in sodelovanja z drugimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci,
-
sposobnost oceniti kakovost zdravstvene nege zaradi izboljšanja svoje poklicne prakse.