16. člen
(pridobljene pravice zdravnikov specialistov)
(1)
Dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki so bila izdana na podlagi končanega programa specializacije z delno časovno obveznostjo, določenega z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo od 20. junija 1975, in dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista, ki potrjujejo usposabljanje, začeto pred 31. decembrom 1983, se priznajo, če jim je priloženo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi države članici EU, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila dejansko in zakonito opravljal ustrezne dejavnosti vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo potrdila.
(2)
Če so bila dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika specialista podeljena v Španiji pred 1. januarjem 1995 in ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev usposobljenosti iz 25. člena Direktive 2005/36/ES, se priznajo kot zadostno dokazilo, če jim je priloženo potrdilo pristojnega organa Španije, v katerem je navedeno, da je imetnik potrdila na podlagi posebnih ukrepov v zvezi s priznavanjem, določenih v Kraljevem odloku 1497/99, opravil preizkus posebne strokovne usposobljenosti, da se ugotovi, ali ima ta oseba raven znanja in veščin, primerljivo z ravnjo, ki jo imajo zdravniki z dokazili o kvalifikaciji zdravnika specialista, določenimi za Španijo v točkah 5.1.2 in 5.1.3 Prilogi V Direktive 2005/36/ES.
(3)
Kvalifikacije zdravnikov specialistov, pridobljene v Italiji in navedene v točkah 5.1.2 in 5.1.3 Priloge V Direktive 2005/36/ES, ki so specialistično usposabljanje začeli po 31. decembru 1983 in pred 1. januarjem 1991, se kljub temu, da zadevno usposabljanje ne izpolnjuje vseh zahtev usposabljanja iz 25. člena Direktive 2005/36/ES priznajo, če je kvalifikaciji priloženo potrdilo, ki ga je izdal pristojni organ Italije, v katerem je navedeno, da je zadevni zdravnik dejansko in zakonito opravljal dejavnosti zdravnika specialista na ustreznem specialističnem področju v Italiji vsaj sedem zaporednih let v obdobju desetih letih pred izdajo potrdila.