O razrešitvi javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca zaradi ravnanja, ki ni v skladu s politiko, začrtano v splošnih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, je mogoče odločiti samo, če je bil poprej opravljen postopek, da se ugotovi razlog za razrešitev in če je bilo v tem postopku javnemu tožilcu oziroma namestniku javnega tožilca omogočeno, da se izjavi o predlogu za razrešitev.
Postopek po prejšnjem odstavku se uporablja tudi, kadar naj bi bil razrešen javni tožilec ali namestnik javnega tožilca zaradi hujše kršitve dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja.