(1)
V primeru okvare zdravja zaradi poškodbe, bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo utrpi državljan pri opravljanju dolžnosti ali nalog v skladu s 1. členom te uredbe, se postopek začne na zahtevo državljana, če zahtevo vloži v treh mesecih od dneva ugotovitve stopnje okvare zdravja v skladu z 9. členom te uredbe in ne kasneje kot v treh letih po zaključku aktivnosti iz 1. člena te uredbe.
(2)
V primeru smrti državljana pri opravljanju dolžnosti oziroma nalog iz prejšnjega odstavka se postopek za dodelitev enkratne denarne pomoči začne na zahtevo družinskih članov, če zahtevo vložijo v treh mesecih od smrti državljana.
(3)
Do enkratne denarne pomoči je državljan upravičen, če se je pri opravljanju obrambnih dolžnosti ali izvrševanju dolžnosti v Civilni zaščiti poškodoval brez svoje krivde.
(4)
Odločbe o pravici do enkratne denarne pomoči izdaja na prvi stopnji upravni organ, pristojen za obrambne zadeve oziroma za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki državljana vodi v evidenci.
(5)
Če je državljan že uveljavil status mirnodobnega invalida, se za uveljavitev pravice do enkratne denarne pomoči upošteva zdravstvena dokumentacija, na podlagi katere mu je bil dodeljen status mirnodobnega invalida.
(6)
O pritožbi zoper odločbo organa, izdano v skladu s četrtim odstavkom tega člena, odloča minister, pristojen za obrambo.