(1)
Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. oziroma 28. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi.
(2)
Če taksni zavezanec nima stalnega prebivališča (sedeža) v Jugoslaviji, pošlje sodišče sporočilo iz prejšnjega odstavka upravi za družbene prihodke občine, v kateri je sodišče, ali upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksni zavezanec kakšno premoženje.
(3)
Ko prejme uprava za družbene prihodke občine sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks.
(4)
Če upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 1.000 din. Če taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po tretjem odstavku tega člena.