Pri določitvi višine dodatka iz prve, druge, tretje in četrte alineje 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS se na delovnih mestih ob neposrednem delu z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo pri posameznem izvajalcu upošteva struktura uporabnikov po stopnjah motenj tako, da se višina dodatka določi glede na stopnjo motnje. Če javni uslužbenec dela z uporabniki z različnimi stopnjami motenj, se lahko upošteva povprečna višina dodatka. Struktura uporabnikov se določi najmanj enkrat letno s sklepom direktorja oziroma odgovorne osebe izvajalca na predlog strokovnega sveta. Na delovnih mestih iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko s sklepom pristojnega organa javnega zavoda in na podlagi predhodnega mnenja reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, določi tudi delež delovnega časa, v katerem javni uslužbenec opravlja neposredno delo z uporabniki iz prve do četrte alineje 9. točke prvega odstavka 19. člena KPJS.
Vstopite v TFL 