(1)
Enote za prvo pomoč organizirajo:
-
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo sredstva za delo, ki so nevarna za nastanek nesreče in morajo zato pripraviti načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na isti lokaciji in dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih;
-
šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, in sicer eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev ali študentov na isti lokaciji;
-
občine po eno ekipo do 10.000 prebivalcev in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev dodatno ekipo.
(2)
Občine organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojno organizacijo Rdečega križa v okviru te organizacije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči.
(3)
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči, do 160 ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju cele države.
(4)
Naloge enot za prvo pomoč so:
1.
dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim,
2.
pomoč pri izvajanju triaže,
3.
pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih,
4.
sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih,
5.
sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih,
6.
sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.