17. člen
(priprava in vsebina programa preprečevanja nastajanja odpadkov)
(1)
Program preprečevanja nastajanja odpadkov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora temeljiti na zahtevah iz prvega odstavka 1. člena in 9. člena te uredbe. Ministrstvo v programu preprečevanja nastajanja odpadkov iz prejšnjega stavka opredeli tudi program preprečevanja nastajanja odpadne hrane.
(2)
Priprava programa preprečevanja odpadkov mora izhajati iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in vplivov na okolje.
(3)
V programu preprečevanja nastajanja odpadkov se:
1.
določijo cilji preprečevanja nastajanja odpadkov,
2.
opišejo in ocenijo obstoječi ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov z vidika doseganja ciljev iz prejšnje točke,
3.
določijo kvalitativni in kvantitativni kazalniki in cilji, zlasti glede količine nastalih odpadkov, s katerimi se spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, in
4.
določijo ukrepi, ki:
-
spodbujajo in podpirajo trajnostne modele proizvodnje in potrošnje;
-
spodbujajo oblikovanje, proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja), so popravljivi, ponovno uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi;
-
se osredotočajo na proizvode, ki vsebujejo kritične surovine, da se prepreči, da bi ti materiali postali odpadek;
-
spodbujajo ponovno uporabo proizvodov in vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravil in ponovne uporabe, zlasti v zvezi z električno in elektronsko opremo, tekstilom in pohištvom ter tudi embalažo in gradbenimi materiali ter proizvodi;
-
spodbujajo – po potrebi in brez poseganja v pravice intelektualne lastnine – razpoložljivost rezervnih delov, navodil za uporabo, tehničnih informacij ali drugih instrumentov, opreme ali programske opreme, ki omogočajo popravilo in ponovno uporabo proizvodov, ne da bi to ogrozilo njihovo kakovost in varnost;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadkov v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in odstranitvijo objektov, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadne hrane pri primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih storitvah in tudi v gospodinjstvih, ter tako prispevajo k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov o globalnem 50-odstotnem zmanjšanju odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanju izgube hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig do leta 2030;
-
spodbujajo donacije hrane in drugih načinov prerazporejanja živil, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer se daje prednost rabi za prehrano ljudi pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;
-
spodbujajo zmanjševanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih, brez poseganja v harmonizirane pravne zahteve v zvezi s temi materiali in proizvodi, določene na ravni Evropske unije;
-
zmanjšujejo nastajanje odpadkov, zlasti odpadkov, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje;
-
opredelijo proizvode, ki so glavni viri smetenja zlasti v naravnem in morskem okolju, in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje odpadkov iz takih proizvodov; kadar se države članice odločijo, da bodo te obveznosti izvajale s tržnimi omejitvami, zagotovijo, da so te omejitve sorazmerne in nediskriminatorne;
-
si prizadevajo za ustavitev nastajanja morskih odpadkov kot prispevek k cilju Združenih narodov za trajnostni razvoj o preprečevanju in znatnem zmanjšanju vseh vrst onesnaževanja morja ter
-
razvijajo in podpirajo kampanje obveščanja za ozaveščanje o preprečevanju odpadkov in smetenja.
(4)
Ministrstvo spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov iz prejšnjega odstavka skladno s kazalniki spremljanja izvajanja ukrepov in ocenjevanja napredka pri preprečevanju nastajanja odpadkov iz 3. točke prejšnjega odstavka z uporabo metodologije iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(5)
Ministrstvo spremlja in ocenjuje izvajanje ukrepov glede ponovne uporabe tako, da le-to meri na podlagi skupne metodologije, določene v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, in sicer od prvega polnega koledarskega leta po sprejetju tega izvedbenega akta.
(6)
Ministrstvo spremlja izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadne hrane iz tretjega odstavka tega člena tako, da meri stopnje odpadne hrane na podlagi metodologije, določene z Delegiranim sklepom (EU) 2019/1597/EU z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L št. 248 z dne 27. 9. 2019, str. 77), in sicer od prvega polnega koledarskega leta po sprejetju tega izvedbenega akta.