30. člen
Zneski, izraženi v ekujih
1.
Zneske v valuti države pogodbenice, ki izvaža, ki ustrezajo zneskom, izraženim v ekujih, določi država pogodbenica, ki izvaža in jih sporoči državi pogodbenici, ki uvaža.
2.
Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država pogodbenica, ki uvaža, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države pogodbenice, ki izvaža. Kadar so izdelki zaračunani v valuti druge države, omenjene v 4. členu tega odloka, mora država pogodbenica, ki uvaža priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.
3.
Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov, izraženih v ekujih po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1995.
4.
Skupni odbor na zahtevo države pogodbenice pregleda v ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah države pogodbenice. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov izraženih v ekujih.