4. člen
(posebni primeri določitve meje vodnih zemljišč tekočih celinskih voda)
(1)
Če se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda ne more določiti v skladu s prejšnjim členom, se za določitev meje takšnega vodnega zemljišča uporabljajo določbe tega člena.
(2)
Če se na območju vodotoka nahaja objekt vodne infrastrukture ali drug vodni objekt, naprava ali ureditev, ki je namenjena urejanju vodnega režima, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi na zunanjem robu tlorisnih gabaritov celotnega objekta, naprave ali ureditve, namenjene urejanju vodnega režima, gledano z vodne smeri.
(3)
Če se na območju vodotoka nahaja objekt, ki ni objekt iz prejšnjega odstavka (npr. podporni zid cestišča vzdolž vodotoka), se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi na zaključku prehoda poševnega ali navpičnega dela objekta v izravnani del objekta, ki hkrati omogoča izvajanje urejanja voda, gledano z vodne smeri.
(4)
Če gre za zaprte profile vodotokov, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi najmanj z zunanjimi tlorisnimi gabariti celotnega objekta, s katerimi je profil vodotoka zaprt.
(5)
Če se na območju prehoda brežine struge v okoliško zemljišče nahaja podporna konstrukcija premostitve, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda na tem območju določi z ravno črto, ki je določena z mejo vodnega zemljišča pred in za premostitvijo.
(6)
Če gre za gorske vodotoke in vodotoke v strmih dolinah, se pri določitvi meje vodnega zemljišča tekočih celinskih voda upošteva najbolj izrazita geomorfološka sprememba, ki se ugotavlja po naslednjem vrstnem redu:
(7)
Na območju globoko urezanih dolin (npr. tesen, soteska, kanjon) ali brežin struge, kjer se vodno zemljišče vzdolž vodotoka po širini močno spreminja, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi po zgornji geomorfološki ločnici, ki zagotavlja konsistentno vzdolžno obravnavo vodotoka.