12. člen
(obveznosti)
(1)
Obveznosti se pri začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.
(2)
Obveznosti na podlagi izdanih vrednostnih papirjev se izkazujejo v višini nominalnega zneska, na katerega se glasi vrednostni papir, popravljenega za zneske obresti, ki se nanašajo na prihodnje obdobje, če so ti zneski zajeti v nominalni vrednosti.
(3)
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti, ki povečujejo obveznost pravne osebe, se lahko obravnavajo kot samostojna obveznost. Sprememba vrednosti dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti in stanje lastnih virov sredstev.
(4)
Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti povečujejo znesek kratkoročne obveznosti pravne osebe.
(5)
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju.
(6)
Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, in zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste, na katerega se nanašajo.
(7)
Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.
(8)
Obveznosti v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v protivrednosti domače valute, obračunani po referenčnem tečaju ECB.