Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
»razvojno načrtovanje« je proces priprave, spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov;
2.
»dokumenti razvojnega načrtovanja« so krovni usmerjevalni dokumenti države;
3.
»državna razvojna prioriteta« je prednostno poudarjen ukrep, ki ga vlada določi kot prednostno usmeritev v Državnem programu razvojnih politik;
4.
»programska klasifikacija« izdatkov proračuna je razvrstitev proračunskih izdatkov po politikah, programih in podprogramih;
5.
»politika« je zaokrožena celota programov, ki imajo skupen splošni cilj. Če je večina ukrepov ali/in projektov v posamezni politiki usmerjena razvojno in izpolnjuje cilje Strategije razvoja Slovenije, je politika razvojna politika;
6.
»drugi dokumenti razvojnega načrtovanja« so resolucije, sektorske strategije, programski dokumenti in drugi usmerjevalni dokumenti, ki jih pripravljajo ministrstva in vladne službe;
7.
»program« je zaokrožena celota podprogramov, ki sledijo skupnemu specifičnemu cilju;
8.
»podprogram« je povezana celota vsebinsko komplementarnih dejavnosti oziroma projektov ali/in ukrepov z ovrednotenimi finančnimi sredstvi za doseganje skupnih pričakovanih rezultatov, ki prispevajo k skupnim specifičnim in splošnim ciljem;
9.
»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota dejavnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca. Projekt je sklop dejavnosti z določenim namenom, v okviru katerega se porabljajo različna sredstva (finančni, materialni, človeški, časovni in drugi viri) za dosego določenih ciljev ali koristi;
10.
»skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, v katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se izvajajo v določenem časovnem obdobju;
11.
»velik projekt« je projekt, ki ga sestavlja več del ali storitev, katerih namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov eurov;
12.
»ukrep« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih dejanj, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike), ki ga je mogoče ovrednotiti, časovno razmejiti in povezati s ciljno skupino. Dejanja, zajeta v ukrepu, tvorijo določeno programsko zaključeno celoto, kot so priprava sistemske zakonodaje, izvedbenih predpisov in podobno, priprava in izvedba projektov, izvajanje (zagotavljanje izvajanja) zakonskih nalog ali redno delovanje organov in s tem povezani stroški;
13.
»kazalniki« so merila, na podlagi katerih merimo uspešnost in učinkovitost politik;
a)
»kazalniki vhodov (input)« so fizične in finančne vrednosti vložkov za izvedbo določenega ukrepa/projekta;
b)
»posledice (consequence)« so izidi uporabljenih fizičnih in finančnih vložkov in z njimi povezane ugotovitve dejanj. Merimo jih na različnih ravneh (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) in področjih (gospodarstvo, sociala, finance, okolje, administracija), in sicer:
-
»neposredni učinek (output)« je takojšnja (kratkoročna) posledica ukrepa/projekta države. Izražen je v fizičnih ali denarnih enotah, potrebnih za izpeljavo posameznega ukrepa/projekta in se povezuje z merjenjem dejavnosti;
-
»rezultat (result)« je neposreden in je takojšnja posledica generacije neposrednih učinkov, ki vodijo k uresničitvi določenega cilja (srednjeročna posledica državnih ukrepov/projektov). Rezultat je lahko izražen v fizičnih ali denarnih enotah;
-
»učinek (outcome)« je dolgoročna posledica konkretnih državnih ukrepov/projektov, izraženih kot širše socialno-ekonomske posledice na ravni programa ali politike. Na dosežene učinke lahko vplivajo tudi drugi dejavniki in ne le dejanski program, učinki pa se povezujejo s specifičnim ali splošnim ciljem;
-
»vpliv (impact)« je dolgoročna posledica na ravni celotne politike, trga ali družbe in se povezuje s splošnimi cilji;
14.
»scenarij« je ocena učinkov, ki temelji na določenih predpostavkah in vhodnih spremenljivkah (npr. inflacija, obrestne mere) ter kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje mogoča prihodnja stanja, spremembe in njihove posledice.«.