Zakon o konzularni zaščiti (ZKZaš)

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z namenom nudenja pomoči in podpore v skladu s tem zakonom državljanom Republike Slovenije v tujini ter za zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki so v tujini in potrebujejo pomoč oziroma zaščito, ter o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, ki so glede na okoliščine konkretnega primera potrebni. Potrebni podatki se pridobivajo iz virov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ali od državljanov. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od njihovih družinskih članov, če jih ni mogoče pridobiti od posameznika, in sicer takrat, ko je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika in za varstvo koristi otrok.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko glede na okoliščine konkretnega primera, ko je zaprošeno za konzularno zaščito, pridobi naslednje podatke:

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko pridobi podatke o zdravstvenem zavarovanju državljana, podatke o izbranem ali lečečem zdravniku in o zdravstvenem stanju iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali pristojnih zdravstvenih ustanov, kadar so ti potrebni za ohranitev življenja in zdravja in se neposredno nanašajo na zdravstveno stanje, zaradi katerega državljan potrebuje zdravljenje v tuji državi. Teh podatkov ne pridobiva, če je zadevni državljan zmožen dati izrecno privolitev za njihovo pridobivanje, vendar je ne poda. Podatke o zdravstvenem stanju državljana ministrstvo hrani le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za izvedbo nalog iz prvega odstavka, in jih nato vrne oziroma pošlje pristojni zdravstveni ustanovi v državi.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz prvega odstavka brezplačno pridobi iz naslednjih virov podatkov:

Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo uslužbenci ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in po potrebi lokalno osebje predstavništev v tujini, ki opravljajo naloge s tega delovnega področja.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena sporoči tujim pristojnim organom, kadar je to potrebno za dosego namena nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter za zaščito njihovih interesov.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, vodi evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo pet let po izpolnjenem namenu iz prvega odstavka tega člena. Po tem se jih ustrezno uniči.

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko v skladu s tem členom pridobi, obdeluje in hrani osebne podatke drugih državljanov z namenom nudenja pomoči in podpore ter za zaščito njihovih interesov, pod pogoji, določenimi v tem zakonu.