Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice

Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, še zlasti na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij. Drenažne cevi se prerežejo in se po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo.

Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določbami 31. člena te uredbe.

Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

V gozdu je delovni pas čim ožji.

Globina vkopa plinovoda skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

Sečnja v delovnem pasu plinovoda naj bo selektivna, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

Čas gradbenih in vzdrževalnih del na plinovodu se v gozdovih prilagodi tako, da ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev, zlasti med 1. marcem in 30. junijem. Vsa hrupna dela v gozdovih naj se opravijo od julija do decembra.

Na območju delovnega pasu se izven 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu se pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki ustvarja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

Širina preseke v varovalnih gozdovih in gozdovih z ekološkimi ali socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti med obratovanjem ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja.

Po gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v prvotno stanje, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.