V 21. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če ni drugače določeno, se za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje (»prodajalec zavarovanja«), uporablja nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Banka se lahko odloči za uporabo nominalne vrednosti, zmanjšane za spremembo tržne vrednosti instrumenta od začetnega dne trgovanja, namesto same nominalne vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta.«.
Tretji pododstavek točke (e) se spremeni tako, da se glasi:
»če ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje upošteva bonitetno oceno samega instrumenta in uporabi ustrezne uteži tveganja za listinjenje.«.