89.c člen
(Parametri)
(1)
Pristop za zajetje presežnega tveganja neplačila in migracije mora meriti izgubo zaradi neplačila in migracije notranjih ali zunanjih bonitetnih ocen pri 99,9 odstotnem enostranskem intervalu zaupanja v enoletnem obdobju.
(2)
Banka mora zagotoviti, da predpostavke o korelaciji temeljijo na analizi objektivnih podatkov v konceptualno trdnem okviru. Pristop za zajetje presežnega tveganja neplačila in migracije mora ustrezno odražati koncentracije izdajateljev ter koncentracije, ki lahko nastanejo znotraj kategorij produktov in med njimi v izjemnih tržnih pogojih.
(3)
Pristop mora temeljiti na predpostavki o nespremenjeni ravni tveganja v enoletnem obdobju, pri čemer se tiste posamezne pozicije ali skupine pozicij v trgovalni knjigi, ki so v obdobju likvidnosti (liquidity horizon) prešle v položaj neplačila ali migracije, ponovno uravnotežijo (re-balanced) na koncu obdobja likvidnosti, da se doseže začetna raven tveganja. Namesto tega lahko banka dosledno uporablja predpostavko o enoletni nespremenjeni poziciji.
(4)
Banka obdobje likvidnosti določi glede na čas, potreben za prodajo pozicije ali varovanje vseh bistveno pomembnih cenovnih tveganj (price risks) v izjemnih tržnih pogojih, s posebnim poudarkom na velikosti pozicije. Obdobje likvidnosti mora odražati dejansko prakso in izkušnje v obdobjih tako sistematičnih kot idiosinkratičnih izjemnih situacij. Banka meri obdobje likvidnosti na podlagi konzervativnih predpostavk in mora biti dovolj dolgo, da prodaja ali varovanje, sama po sebi, ne bi bistveno vplivala na ceno, po kateri bi bila izvršena.
(5)
Banka pri določitvi ustreznega obdobja likvidnosti za pozicijo ali skupino pozicij upošteva najnižji prag treh mesecev.
(6)
Banka mora pri določitvi primernega obdobja likvidnosti za pozicijo ali skupino pozicij upoštevati politike, ki se nanašajo na izdelavo ocene prilagoditev vrednotenja in na upravljanje zastarelih pozicij. Če banka določi obdobje likvidnosti za skupino pozicij in ne za posamezne pozicije, morajo biti kriteriji za določanje skupine pozicij vzpostavljeni tako, da razumno odražajo razlike v likvidnosti teh pozicij. Obdobje likvidnosti mora biti daljše za koncentrirane pozicije, kar odraža daljše obdobje, ki je potrebno za likvidacijo teh pozicij. Obdobje likvidnosti za osnovne izpostavljenosti, ki jih banka namerava listiniti (securitisation warehouse), mora odražati čas za oblikovanje skupine osnovnih izpostavljenosti, prodajo in listinjenje pozicij ali za varovanje pomembnih dejavnikov tveganja v izjemnih tržnih pogojih.
(7)
Banka lahko v svoj pristop za zajetje presežnega tveganja neplačila in migracije vključi varovanja pred tveganji. Banka lahko pobota dolge in kratke pozicije samo, če se nanašajo na isti finančni instrument. Banka učinke varovanja pred tveganji ali razpršenosti, povezane z dolgimi in kratkimi pozicijami, ki se nanašajo na različne finančne instrumente ali na različne vrednostne papirje istega izdajatelja, ter dolgimi in kratkimi pozicijami različnih izdajateljev, prizna šele po natančnem modeliranju bruto dolgih in bruto kratkih pozicij v različnih instrumentih. Banka mora upoštevati učinke pomembnih tveganj, ki lahko nastanejo v intervalu med zapadlostjo varovanja in obdobjem likvidnosti, pa tudi možnost pomembnih bazičnih tveganj pri strategijah varovanja po produktu, stopnji nadrejenosti v strukturi kapitala, notranji ali zunanji bonitetni oceni, datumu izdaje in drugih razlikah v finančnih instrumentih. Banka mora upoštevati varovanje samo do mere, ki ga je še naprej možno vzdrževati ne glede na to, da se dolžnik približa položaju neplačila ali drugemu dogodku.
(8)
Za pozicije trgovalne knjige, ki so varovane preko strategij dinamičnega varovanja pred tveganji (dynamic hedging strategies), je mogoče ponovno uravnotežiti varovanje znotraj obdobja likvidnosti varovane pozicije pod pogojem, da banka:
(9)
Pristop za zajetje presežnega tveganja neplačila in migracije mora odražati nelinearni vpliv opcij, strukturiranih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in drugih pozicij s pomembnim nelinearnim obnašanjem glede na spremembe cen. Banka mora upoštevati tudi tveganje samega modela v zvezi z vrednotenjem in oceno cenovnih tveganj, povezanih s takšnimi produkti.
(10)
Pristop za zajetje presežnih tveganj neplačila in migracije mora temeljiti na objektivnih in posodobljenih podatkih.