TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Tožnik v tožbi ne navaja nobenega drugega konkretnega razloga oziroma ne navaja nobenih drugih okoliščin, zaradi katerih bi zapustil izvorno državo in v zvezi s tem tudi ne ponuja navedb in dokazov, prav tako pa ne navaja nobenih drugih podrobnosti v zvezi s svojim življenjem v izvorni državi in tudi ne predlaga nikakršnih dokazov v zvezi s tem. Tožena stranka je tožnika zaslišala in tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožniku v izvorni državi ne grozi preganjanje. Tožena stranka je tako zaključila na podlagi tožnikove prošnje za azil in njegovega zaslišanja, tožnik pa v tožbi tega ne izpodbija oziroma ne navaja ničesar drugega. Po presoji sodišča je zato pravilen zaključek tožene stranke, da je iz tožnikove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje, kar je tožena stranka zaključila na podlagi tožnikovih navedb in izpovedbe na zaslišanju ter vpogledanega poročila, vsega tega pa tožnik v tožbi ne izpodbija. Obrazložitev tožene stranke v zvezi z zavrnitvijo tožnikove prošnje za azil kot očitno neutemeljene zaradi tega, ker temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja s tem, da je vložil prošnjo z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev tožena stranka ne obrazlaga in zato odločbe tožene stranke v tem delu ni mogoče preizkusiti. V tem delu odločba tožene stranke ne obsega to kar določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku.