Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R15/1 Lendava-Ljutomer

Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

Ohranjajo se naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Živice, posamezna drevesa in grmi, ostanki nekdanjih mrtvic in starih strug s pripadajočo lesno vegetacijo, ki so z gradnjo prizadeti, se po izgradnji ponovno vzpostavijo, odstranjene mejice in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestijo. Če v bližini obstoječih dreves in grmovnic potekajo gradbena dela, se ta drevesa in grmovnice ustrezno zaščitijo.

Na območju POV SI5000010 Mura se na odseku med km 6 + 500 in km 13 + 400 vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja, na odseku med km 14 + 700 in km 16 + 300 pa od 15. septembra do 15. februarja.

Pri prečkanju vodotokov s prekopom se izvedejo naslednji ukrepi:

vsa dela na Liboviji in jarkih med km 7 + 500 in km 13 + 500 se opravijo od 1. novembra do 15. februarja. V septembru pred začetkom izgradnje se na celotnem odseku dodatno trikrat izvede elektroizlov in lov z vršami za činkljo. Ulovljeni osebki se prenesejo v primerne dele vodotoka zunaj delovnega pasu. Plinovod se protierozijsko zaščiti. Na enem robu delovnega pasu se v strugi uredi poglobitev dna na dolžini od 2 do 3 m, in sicer globine od 0,5 do 1 m. Morebitna kamnita zaščita dna struge se nadkrije z 0,4 m substrata, s čimer se prepreči izpostavljenost kamnite zaščite na površini ali peti brežine,

vsa dela na Murici se opravijo od 15. junija do 31. avgusta. Od 1. maja do 15. septembra se več tednov pred začetkom gradnje dodatno najmanj trikrat izvede elektroizlov in lov z vršami za činkljo. Ulovljeni osebki se prenesejo v primerne dele vodotoka zunaj delovnega pasu. Plinovod se protierozijsko zaščiti. Morebitna kamnita zaščita dna struge se nadkrije z 0,4 m substrata, s čimer se prepreči izpostavljenost kamnite zaščite na površini ali peti brežine,

regulacija vodotokov ter druge spremembe vodnega toka in režima niso dovoljene,

pri poseganju v vodotoke in njihovo neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija,

pri betoniranju ob in v vodotokih se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo,

vsi ostanki gradbenega materiala in drugi odpadki se odstranijo,

pred začetkom del se v istem dnevu izvede standardni elektroizlov rib, rakov in školjk na mestu posega in do 100 m nizvodno, za kar poskrbi pristojna ribiška organizacija v sodelovanju z naravovarstvenim nadzornikom. Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega upravljavca ribiškega okoliša.

Na območju metuljev strašničnih mravljiščarjev med km 6 + 500 in km 13 + 400 se vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja v čim krajšem časovnem obdobju. Delovni pas se ogradi. Ob začetku del se na celotni širini delovnega pasu najprej odstrani travna ruša z 0,4 m debelo plastjo prsti, ki se deponira v neposredni bližini habitata mravljiščarja, vendar zunaj habitata, na njivskih površinah v enem sloju tako, da je ruša na zgornji, zračni strani. Izkopana zemljina za položitev cevi se začasno deponira zunaj habitata mravljiščarja ali na mestih, s katerih je travna ruša odstranjena. Po položitvi cevi se jama zasuje z deponirano zemljino s tega odseka, delovni pas se na celotni širini prekrije z deponirano rušo s pripadajočo prstjo s tega odseka in doseje se mešanica travnih semen z zdravilno strašnico, ki se nabere v habitatih mravljiščarjev v vegetacijski sezoni na tem območju pred načrtovanim posegom. Izvajanje del poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za metulje), ki se vključi ob pridobitvi gradbenega dovoljenja, v letu pred začetkom gradnje preveri prisotnost metuljev mraljiščarjev, ustrezno prilagodi ukrepe in opredeli površine, s katerih se nabere mešanica travnih semen, ter pod nadzorom pedologa.

Na območju močvirske logarice v km 6 + 750 se vsa dela opravijo od 1. novembra do 15. februarja, v čim krajšem časovnem obdobju. Delovni pas se ogradi. Ob začetku del se na celotni širini delovnega pasu najprej odstrani travna ruša z 0,3 m debelo plastjo prsti, ki se deponira v neposredni bližini habitata močvirske logarice, vendar zunaj habitata, na njivskih površinah v enem sloju tako, da je ruša na zgornji, zračni strani. Spodnji del ruše se ne izpostavlja soncu. Po potrebi se v zimskem času ruša zaščiti s filcem proti zmrzali. Izkopana zemljina za položitev cevi se začasno deponira zunaj habitata močvirske logarice ali na mestih, s katerih je travna ruša odstranjena. Po položitvi cevi se jama zasuje z deponirano zemljino s tega odseka, delovni pas se na celotni širini prekrije z deponirano rušo s pripadajočo prstjo s tega odseka. Izvajanje del poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak botanik) in pod nadzorom pedologa.

Čim prej po poseku drevja se na celotni trasi namesti 100 duplastih in 100 špranjastih netopirnic. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje.

Med gradnjo in po posegu se upoštevajo naslednji pogoji:

na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi ter v habitate zavarovanih vrst se posega v najmanjši možni meri,

košnja za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin se izvaja 2-krat letno v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta, predvsem na območjih gozdnih posek in ob vodotokih,

sečnja drevja in grmovnic se izvaja od 1. septembra do konca februarja. Posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseke. Sečnja dreves, debelejših od 0,5 m, poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za hrošče),

na območju delovnega pasu se v gozdu in ob vodotokih zunaj pasu 5 m od osi plinovoda levo in desno do roba delovnega pasu predvidi pogozditev vseh poškodovanih površin z avtohtono drevesno vegetacijo. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se zasadi z avtohtonimi grmovnimi vrstami,

pri vzdrževalnih delih širina preseke, ki se skozi višjo vegetacijo in gozd vzdržuje v zatravljeni obliki s košnjo, ne sme presegati 2,5 m levo in desno od osi plinovoda. V pasu od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se vzdržuje grmovni pas. V oddaljenosti več kot 5 m od osi plinovoda levo in desno se omogoča nemotena rast drevja,

pri vzdrževalnih delih se širina preseke, ki se vzdržuje ob vodotoku, ohranja v minimalni še dopustni širini, kot to zahteva varnost plinovoda. Na poseki se omogoči razrast vegetacije avtohtonih (ob)vodnih makrofitov in visokih steblik,

pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, ne ruva.

Investitor o začetku del najmanj štirinajst dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave.