29. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1)
Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, še posebno na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.
(2)
Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče ne obdeluje globlje od 0,5 m in ne postavljajo se opore, namenjene za kmetijstvo in sadjarstvo.
(3)
Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij tako, da je svetla razdalja med dnom drenaže in temenom plinovodne cevi najmanj 0,5 m. Drenažne cevi se prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo v celotnem delovnem pasu v enaki kakovosti kot pred gradnjo. Med gradnjo se zagotavlja delovanje preostalega osuševalnega sistema.
(4)
Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 30. člena te uredbe.
(5)
Na območjih začasne deponije ruše habitatov strašničnega mravljiščarja se dela izvajajo izključno v suhem vremenu. Zemljišče se zavaruje z geotekstilom tako, da se prepreči mešanje slojev in zmanjša stiskanje tal. Transportne poti se uredijo po obstoječih poljskih poteh ali po robu posamezne njive. Za delo se uporabljajo lahka vozila in stroji. Po posegu se geoteksil odstrani.
(6)
Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(7)
Globina vkopa plinovoda skozi gozd je takšna, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(8)
Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in definira mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).
(9)
Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.