Dodajo se novi 15.a, 15.b, 15.c, 15.č, 15.d in 15.e člen, ki se glasijo:
»15.a člen
(obveščanje o nameravani vlogi za dodelitev vlakovne poti)
(1)
Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti agencijo ter vse pristojne upravljavce infrastrukture in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti.
(2)
Da bi omogočil presojo namena izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve potniškega prometa.
15.b člen
(pravica dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1)
Prevozniki Evropske skupnosti imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(2)
Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na javni železniški infrastrukturi, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.
(3)
Prevozniki Evropske skupnosti imajo od 1. januarja 2010 pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Na zahtevo agencije ali zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.
(4)
Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.
(5)
Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko agencija po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru agencija pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6)
Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
15.c člen
(omejitev dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1)
Če je na določeni progi že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2)
Pravica iz tretjega odstavka 15.b člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.
(3)
O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(4)
Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:
-
pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe;
-
agencija;
-
upravljavec infrastrukture;
-
prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo.
(5)
Subjekti iz prejšnjega odstavka so regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku 60 dni od prejema vseh potrebnih informacij.
(6)
Po preteku rokov in ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo, da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe še vedno ogroženo.
15.č člen
(dajatev za izvajanje storitve prevoza potnikov)
(1)
Kolikor se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2)
Dajatev iz prejšnjega odstavka mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3)
Pri določitvi dajatve iz tega člena se mora upoštevati predpise Evropske skupnosti in načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4)
Podatke o dajatvah iz tega člena, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji Evropske skupnosti.
(5)
V primeru iz prvega odstavka tega člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.
15.d člen
(uporabnina)
(1)
Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2)
Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
-
stroški vzdrževanja javne železniške infrastrukture;
-
uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih, predvsem v cestnem prometu;
-
dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;
-
število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
-
stroški energije;
-
vlakovni kilometri;
-
brutotonski kilometri;
-
vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik uporablja na omrežju iz tretje alinee;
-
čas uporabe omrežja iz tretje alineje;
-
hitrost vlaka;
-
smeri prevoza;
-
kategorija vlaka;
-
količinski popusti.
(3)
Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi višino uporabnine agencija.
(4)
Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.
15.e člen
(okvirna pogodba)
(1)
Agencija in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.
(2)
Okvirna pogodba se praviloma sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu trajanju. Agencija lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3)
V primeru obsežnih in dolgoročnih naložb v posebno infrastrukturo iz petega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.
(4)
Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5)
Sklenjena okvirna pogodba ne preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6)
Okvirna pogodba mora dopuščati spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7)
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha veljati.
(8)
Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9)
V okvirni pogodbi opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z okvirnimi pogodbami.
(10)
Agencija lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11)
Splošne značilnosti sklenjenih okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem zainteresiranim osebam.
(12)
Agencija nemudoma obvesti upravljavca o sklenjenih okvirnih pogodbah.«.