Odvajanje tekočih odpadkov v celinske površinske vode, podzemne vode ali morje je dovoljeno, če z uporabo najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z njimi.
Pri načrtovanju in gradnji objekta ali naprave, iz katere se tekoči odpadki odvajajo v celinske površinske vode, podzemne vode ali morje je treba zagotoviti, da:
-
so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega pravilnika,
-
ni kratkoročnih ali dolgoročnih škodljivih vplivov na vodno okolje in
-
ni motečih ali škodljivih vplivov na čolnarjenje, ribištvo, rekreativne aktivnosti, pridobivanje soli, gojenje rib ali školjk ali drugo izkoriščanje naravnih virov, na zavarovana območja ali druge rabe voda skladno s predpisi, ki urejajo rabo voda.
Pri zagotavljanju pogojev iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati tudi:
-
temperaturo, pH-vrednost, slanost, razslojenost, raztopljeni kisik, kemijsko potrebo po kisiku, biokemijsko potrebo po kisiku, prisotnost dušikovih organskih in anorganskih spojin, vključno z amoniakom, neraztopljenih snovi in drugih hranil, biološko produkcijo in podobne značilnosti voda, v katere se odpadki izpuščajo,
-
vpliv vodnih tokov, plime in oseke ter vetra na horizontalno in vertikalno mešanje vode ter transport snovi v vodi,
-
topografske, geokemijske in geološke ter biološke značilnosti vodnega dna,
-
stopnji začetnega redčenja, doseženi s predlagano metodo odvajanja in
-
obstoječe vplive odvajanja ali odmetavanja odpadkov na istem območju v preteklosti, ugotovljene z merjenjem vsebnosti težkih kovin in organsko vezanega ogljika v ozadju.