14. člen
(imenovanje arbitrov)
(1)
Če se stranke ne sporazumejo drugače, državljanstvo arbitra ne sme biti ovira pri njegovem imenovanju.
(2)
Ob upoštevanju določb četrtega in petega odstavka tega člena se stranke lahko sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov.
(3)
Če se stranke ne sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov:
1.
imenuje v primeru, ko so arbitri trije, vsaka stranka enega arbitra, tako imenovana arbitra pa imenujeta tretjega arbitra; če ena stranka v 30 dneh od prejema zahteve druge stranke za imenovanje arbitra tega ne stori ali če se arbitra v 30 dneh, potem ko sta bila imenovana, ne sporazumeta o imenovanju tretjega arbitra, arbitra na zahtevo stranke imenuje sodišče;
2.
imenuje v primeru, ko je arbiter en, pa se stranke o njegovem imenovanju ne morejo sporazumeti, arbitra na zahtevo stranke sodišče.
(4)
Če se stranke sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov, pa pri imenovanju arbitrov:
1.
stranka ne ravna v skladu z dogovorjenim postopkom, ali
2.
stranke oziroma imenovani arbitri ne dosežejo sporazuma v skladu z dogovorjenim postopkom, ali
3.
tretja oseba, vključno z institucijo, ne opravi kakšne od svojih nalog v skladu z dogovorjenim postopkom, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da sprejme potrebne ukrepe, razen če je s sporazumom o postopku imenovanja arbitrov predviden drug način imenovanja arbitrov.
(5)
Proti odločitvi sodišča iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni pritožbe. Sodišče mora pri imenovanju arbitra upoštevati vse dogovorjene kvalifikacije in okoliščine, ki naj zagotovijo imenovanje neodvisnega in nepristranskega arbitra. Sodišče lahko imenuje arbitra z drugim državljanstvom, kot ga imajo stranke, če je to potrebno zaradi zagotovitve neodvisnosti in nepristranosti arbitraže.