(1)
Znaki se postavijo na način, da ne ogrožajo območja.
(2)
Na eni lokaciji se postavi le en znak (posamični, sestavljeni ali enotni), razen na pomembnejših informativnih točkah, ki so opredeljene v načrtih upravljanja.
(3)
Označevalni znaki se postavijo na mejah oziroma znotraj meja območij, zlasti ob javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: cesta) in javnih poteh ter na mestih, kjer je pričakovati vstop ljudi v območje, ali ob naravni vrednoti.
(4)
Usmerjevalni znaki se postavijo zlasti ob cestah, poteh, dostavnih poteh, kolovozih, parkiriščih, križiščih, sečiščih poti in podobno ter na mestih, kjer je potrebno usmeriti ljudi na določeno pot ali k območju, delu območja ali naravni vrednoti.
(5)
Informativni znaki se postavijo zlasti na mestih, kjer so urejene vstopne točke (npr. parkirišča, pobiranje vstopnin) za večje število ljudi, oziroma na mestih, kjer so izhodišča za obiskovanje (npr. razgledišča, začetek poti, počivališča). Postavijo se znotraj območij, njihovih delov ali ob naravnih vrednotah.
(6)
Opozorilni znaki se postavijo zlasti na mestih, kjer je treba opozoriti na pravila ravnanja, prepovedi oziroma na dejstva ali okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati. Postavijo se na mejah ali znotraj območij, njihovih delov ali ob naravnih vrednotah.
(7)
Znaki iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se postavijo v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, in predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah, če se postavijo na mestih, za katere se uporabljajo navedeni predpisi.