TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 1. in 2. točki I. točke izreka, v preostalem pa delno spremeni tako, da odločitev v celoti na novo glasi:

"I. Zavrže se tožba v delu zahtevka, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 9. 2023 nezakonita in se razveljavi, ter ugotovitev, da je odredba o čakanju na delo doma nezakonita in se razveljavi.

II. Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ob izteku odpovednega roka dne 9. 11. 2023 ni zakonito prenehalo. Pogodba o zaposlitvi se razveže z dnem 9. 11. 2023.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v znesku 26.139,25 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila, višji tožbeni zahtevek iz tega naslova (47.050,65 EUR) pa se zavrne.

IV. Zavrne se kar tožnik zahteva več ali drugače (priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami od vključno dne 10. 11. 2023 do dneva odločitve sodišča prve stopnje; za ta čas: prijava v vsa obvezna socialna zavarovanja in priznanje delovne dobe, zagotovitev vpisa delovne dobe v ustrezne evidence pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za to obdobje ter obračun in izplačilo nadomestila plače v višini vsakokratnega mesečnega zneska 5.227,85 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu dalje do plačila; obračun in izplačilo razlike regresa za letni dopust za leto 2023 v višini 300,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19. 12. 2023 dalje do plačila; obračun in izplačilo regresa za letni dopust za leto 2024 in za vsa nadaljnja leta do dneva odločitve sodišča prve stopnje v višini 1.800,00 EUR za posamezno leto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 7. tekočega leta dalje do plačila; obračun in izplačilo dela plače za poslovno uspešnost (božičnico) za leto 2023 in za vsa nadaljnja leta do dneva odločitve sodišča prve stopnje v znesku 2.080,00 EUR za posamezno leto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega zneska dela plače za poslovno uspešnost (božičnice), to je od dne 1. 1. tekočega leta za preteklo leto dalje do plačila, obračun in izplačilo nagrade za osebno delovno uspešnost za leto 2023 in za vsa nadaljnja leta do dneva odločitve sodišča prve stopnje v višini 436,67 EUR za posamezno leto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega zneska nagrade za osebno delovno uspešnost, in sicer od dne 19. 1. tekočega leta za preteklo leto do plačila).

V. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 1.481,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna tožniku plačati pritožbene stroške v znesku 949,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Za presojo zakonitosti odpovedi je odločilno, ali je poslovni razlog ob podaji odpovedi resničen in konkreten. Delodajalec sicer sme reorganizirati delo, vendar reorganizacija ne sme biti le formalna (ukinitev delovnega mesta na papirju), če se isto delo v bistveni vsebini in obsegu dejansko nadaljuje in ga opravlja drug, na novo zaposleni delavec.

Bistvo odpovednega poslovnega razloga je prenehanje potrebe po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je potreba po tožnikovem delu dejansko obstajala tudi po odpovedi in se je v celoti izvajala še najmanj tri mesece v isti organizacijski obliki, le da je to delo opravljal A. A. Pritožbeno sodišče zaključuje, da tožena stranka ni dokazala, da je ob odpovedi prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi; dokazano je le, da je delodajalec celotno delo tožnika preusmeril na drugega, novo zaposlenega delavca A. A. in šele kasneje organiziral drugačno razporeditev operative.

Tožniku je bilo odrejeno čakanje na delo doma, čeprav je bilo delo očitno prisotno in ga je opravljal A. A. Ker je ta delovnopravni institut dopustno uporabiti le, kadar delodajalec začasno ne more zagotavljati dela, hkratno opravljanje istega dela s strani drugega delavca, ki ga je delodajalec zaposlil zgolj dober mesec pred tem, pomeni, da pogoji za čakanje niso bili izpolnjeni. Tudi ta okoliščina je skladna z zaključkom, da je šlo za prerazporeditev dela na A. A. in ne za realno prenehanje potrebe po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.