20. člen
(presoja primernosti in ustreznosti)
(1)
Upravljavec AIS pri presoji iz prvega in drugega odstavka 214. člena ZTFI v zvezi s prvim odstavkom 164. člena ZUAIS upošteva:
1.
v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke:
a. vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;
b. naravo, količino in pogostost poslov, ki jih je stranka že sklenila;
c. stopnjo izobrazbe in poklic stranke;
2.
v zvezi s finančnim položajem stranke:
a. vire in velikost rednih dohodkov stranke;
b. likvidno premoženje stranke, njene naložbe in nepremičnine;
c. finančne obveznosti stranke;
3.
v zvezi z naložbenimi cilji stranke:
a. namen in pričakovano trajanje naložbe;
b. profil tveganosti stranke in njene preference glede prevzemanja tveganj.
(2)
Upravljavec AIS se pri presoji iz prvega odstavka tega člena lahko zanese na podatke, ki ji jih je posredovala stranka, razen če ve ali bi moral vedeti, da so informacije zastarele, nepopolne ali zavajajoče.
(3)
Upravljavec AIS stranke ne sme spodbujati pri zavrnitvi posredovanja informacij iz drugega odstavka 214. člena ZTFI.
(4)
Upravljavec AIS lahko ravna v skladu z 215. členom ZTFI tudi pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 163. člena ZUAIS v zvezi z naslednjimi finančnimi instrumenti iz pete alineje prve točke 215. člena ZTFI:
1.
finančni instrument se ne šteje za izvedeni finančni instrument;
2.
obstajajo pogoste priložnosti za odsvojitev, odkup ali drugačno realizacijo finančnega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo ali potrjene s sistemi vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja;
3.
ne vključuje nikakršne dejanske ali morebitne obveznosti za stranko, ki presega stroške pridobivanja finančnega instrumenta;
4.
ustrezni in razumljivi podatki o značilnostih finančnega instrumenta so javno na voljo, tako da ima stranka možnost, da presodi, ali naj sklene posel s finančnim instrumentom ali ne.