9. člen
(namerna neskladnost)
(1)
Namerna neskladnost je neskladnost, pri kateri iz okoliščin očitno izhaja, da se je zavezanec zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje ali opustitev za posledico neskladnost, vendar pa je vseeno hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(2)
Če zavezanec ponovi neskladnost, za katero mu je agencija dvakrat v treh zaporednih letih določila upravno sankcijo, se ta neskladnost šteje za namerno neskladnost v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
(3)
Če agencija ugotovi, da gre za namerno neskladnost, zavezancu določi upravno sankcijo iz prve alineje 2. člena te uredbe, pri čemer se odstotek upravne sankcije ali izključitev skupnega zneska plačil določi v skladu s preglednico za določanja stopnje kršitve za namerne neskladnosti iz Priloge 3 te uredbe.