Prispevki v te sklade so lahko prostovoljni ali pa jih zahtevajo predpisi ali zakon. Skladi imajo lahko eno od naslednjih sestav:
(a)
skladi, ki jih ustanovi en sam vplačnik za financiranje svojih obvez za razgradnjo za posamezno lokacijo ali za vrsto geografsko razpršenih lokacij;
(b)
skladi, ki jih ustanovi več vplačnikov za financiranje svojih posameznih ali skupnih obvez za razgradnjo, kadar so vplačniki upravičeni do povračila odhodkov za razgradnjo do višine njihovih prispevkov, povečanih za dejanski dobiček od teh prispevkov in zmanjšanih za delež stroškov upravljanja sklada. Vplačniki morajo morebiti plačati dodatne prispevke, na primer v primeru stečaja drugega vplačnika;
(c)
skladi, ki jih ustanovi več vplačnikov za financiranje svojih posameznih ali skupnih obvez za razgradnjo, ko zahtevana raven prispevkov temelji na obstoječi dejavnosti vplačnika in korist, ki jo vplačnik dobi, temelji na pretekli dejavnosti. V takšnih primerih obstaja možnost neusklajenosti med zneskom prispevkov, ki jih plača vplačnik (na podlagi obstoječe dejavnosti), in vrednostjo, ki je iztržljiva iz sklada (na podlagi pretekle dejavnosti).