• PREDPIS

Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 122-5252/2006, stran 13042 DATUM OBJAVE: 28.11.2006

RS 122-5252/2006

5252. Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice
Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis UPB 2, Uradni list RS, št. 100/04) in skladno z določili Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice«, ki ga je Občinski svet Občine Jesenice sprejel na redni seji dne 10. 10. 2006, je začasni upravni odbor Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice na 2. redni seji dne 8. 11. 2006 sprejel
S T A T U T
Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, katere ustanovitelj je Občina Jesenice, je samostojni visokošolski zavod, ki opravlja v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnosti s področja zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja.
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju VŠZNJ) je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

2. člen

Ime visokošolskega zavoda je: VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE.
Skrajšano ime zavoda je: VŠZNJ.
Sedež zavoda je: Cesta železarjev 6, Jesenice.
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:
COLLEGE OF NURSING JESENICE
Skrajšano ime v angleščini je: CNJ.

3. člen

VŠZNJ ima svoj znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.
VŠZNJ ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja VŠZNJ v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
V mednarodnem poslovanju VŠZNJ uporablja pečat z mednarodnim imenom.

4. člen

VŠZNJ izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z odlokom, določene dejavnosti.

5. člen

VŠZNJ je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje organizacije in delovanja,

-

oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

-

odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

-

odloča o oblikah znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

-

odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

-

upravlja s premoženjem v skladu z določili odloka.

II. DEJAVNOST

6. člen

Dejavnost VŠZNJ obsega dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v skladu z akreditiranimi študijskimi programi šole. Poleg tega šola izvaja dejavnost strokovnega izobraževanja, znanstveno raziskovanje in razvojno delo na področju zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja. Dejavnosti so:

-

izvajanje programov za visokošolski študij za doseganje naziva diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik,

-

znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost,

-

podiplomsko izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje raziskovalcev, mentorjev v učnih bazah in vodstvenih delavcev,

-

ekspertno svetovanje,

-

organizacija strokovnih srečanj,

-

informacijska in dokumentacijska dejavnost,

-

založniška dejavnost,

-

druge dejavnosti, ki povezujejo izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju izobraževanja.

7. člen

Dejavnost visokošolskega zavoda v skladu s standardno kvalifikacijo je naslednja:
E22.110    Izdajanje knjig
DE22.120    Izdajanje časopisov
DE22.130    Izdajanje revij in periodike
DE22.150    Drugo založništvo
G52.471     Dejavnost knjigarn
G52.472     Trgovina na drobno s časopisi, revijami
H55.302     Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
K70.200     Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K71.330     Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K71.340     Dajanje drugih strojev in opreme v najem
K72.300     Obdelava podatkov
K72.400     Omrežne podatkovne storitve
K72.600     Druge računalniške dejavnosti
K73.104     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine
K73.201     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K73.202     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K74.130     Raziskovanje trga in javnega mnenja
K74.400     Oglaševanje
K74.851     Prevajanje
K74.852     Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K74.853     Druga splošna tajniška opravila
K74.871     Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K74.873     Druge poslovne dejavnosti, d. n.
M80.302     Visoko strokovno izobraževanje
M80.303     Univerzitetno izobraževanje
M80.422     Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
O91.120     Dejavnost strokovnih združenj
O91.330     Dejavnost drugih članskih organizacij
O92.511     Dejavnost knjižnic
O92.623     Druge športne dejavnosti
O93.050     Druge osebne storitve

8. člen

Za izvajanje svojih programov se VŠZNJ neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi, visokimi šolami iz področja zdravstva ter univerzami doma in v mednarodnem okviru.
Za vključitev teh institucij v programe šole in uporabo njihovih kapacitet se sklenejo posebni dogovori, o katerih razpravlja senat in jih potrdi upravni odbor.

III. ORGANIZIRANOST

9. člen

V okviru VŠZNJ se oblikujejo organizacijske enote in podenote, ki jih natančneje opredeljuje pravilnik o organizaciji šole.
Senat VŠZNJ lahko organizacijsko enoto in podenoto ustanovi ali ustanovljeno enoto/podenota spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota/podenota preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata VŠZNJ.
Organizacijske enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.

10. člen

Organizacijske enote se organizirajo tako, da omogočajo učinkovito izvajanje programov in projektov VŠZNJ in hitro prilagajanje razvojnim zahtevam.
Organizacijske enote VŠZNJ so:

-

oddelki,

-

katedre,

-

inštituti,

-

tajništvo,

-

knjižnica,

-

informacijsko-izobraževalni in založniški center.

11. člen

Organizacijske podenote se organizirajo na delovni ravni za večjo učinkovitost izvajanja nalog in so opredeljene v pravilniku o organizaciji šole.

12. člen

Vodstvo VŠZNJ sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in tajnik.
Posvetovalni organ dekana je kolegij. Kolegij vodi dekan in je sestavljen iz vodstva, vodij inštitutov, predstojnikov kateder, vodje knjižnice in vodje informacijsko-izobraževalnega in založniškega centra.

Oddelki

13. člen

Oddelek je organizacijska enota, ki je odgovorna za izvedbo posameznega študijskega programa. Oddelek združuje študente določenega študijskega programa ter visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki so s sklepom dekana razporejeni na posamezne oddelke.

14. člen

Naloge oddelkov so zlasti:

-

izvajanje pedagoškega procesa

-

priprava študijskih programov oddelka

-

usklajevanje predlogov kateder

-

predlaganje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na oddelku

-

pripravljanje letnih delovnih planov s svojega področja

-

izvajanje drugih nalog v zvezi z izvedbo študijskega procesa.
Glavna naloga oddelka je skrb za snovanje, usklajevanje, izvajanje in evalvacijo posameznega študijskega programa Visokošolskega zavoda.
VŠZNJ ima naslednja oddelka:

-

Oddelek za dodiplomski študij

-

Oddelek za podiplomski študij.

15. člen

Oddelek vodi predstojnik, ki ga imenuje dekan na svoj predlog ali na predlog članov oddelka.
Mandatna doba predstojnika oddelka je praviloma dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. Predstojnika oddelka lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
Predstojnik oddelka skrbi za realizacijo nalog oddelka in je za delo odgovoren dekanu.
Delo oddelkov usklajuje dekan, v njegovi odsotnosti pa prodekan za študijske zadeve.

16. člen

Sklep o ustanovitvi novega oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda na predlog dekana z večino glasov vseh članov. Razlog za ustanovitev novega oddelka je uvedba novega visokošolskega študijskega programa.
Sklep o ukinitvi oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda z 2/3 večino vseh članov.
Če se visokošolski strokovni študijski program ne izvaja več, se oddelek ukine s sklepom, ki ga sprejme senat z navadno večino vseh članov senata.

Katedre

17. člen

V okviru VŠZNJ so organizirane katedre kot oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja pedagoškega dela in s pedagoškim delom povezanega znanstveno-raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Vsak študijski predmet sodi v eno katedro. Dekan na predlog prodekana za izobraževanje s sklepom določi, kateri učni načrti predmetov, ki se predavajo na VŠZNJ, vsebinsko sodijo v posamezne katedre.
Katedra združuje enega ali več vsebinsko in smiselno združljivih predmetov študijskih programov visokošolskega zavoda. Člani katedre so visokošolski učitelji, ki so nosilci posameznega učnega predmeta, znanstveni sodelavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci. Našteti člani katedre so lahko člani več kateder, vendar imajo volilno pravico le v eni katedri, v kateri lahko tudi kandidirajo v primeru volitev v Senat VŠZNJ.

18. člen

Visokošolski zavod VŠZNJ ima naslednje katedre:

-

katedra za zdravstveno nego

-

katedra za temeljne vede

-

katedra za družboslovne vede.

19. člen

Katedra se ustanavlja, ukinja, deli ali združuje v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami VŠZNJ.
Katedro s sklepom ustanovi senat na predlog dekana, če so vanjo vključeni vsaj trije redno zaposleni visokošolski učitelji. Če ni pogojev za ustanovitev, se nosilci predmetov vključijo v delo sorodne katedre.

20. člen

Naloge in pristojnosti kateder so:

-

usklajevanje vsebin učnih načrtov predmetov s področja, ki ga pokriva katedra;

-

z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temelji študijski program, ter znanstvene discipline sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;

-

skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces na vseh ravneh študija;

-

sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;

-

obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastajajo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno delo s področja katedre;

-

obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto;

-

spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre ter predlagajo predloge izboljšav;

-

skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre;

-

predlaganje ustrezne kadrovske zasedbe članov katedre za predmetna področja, ki jih pokriva katedra;

-

v sodelovanju z drugimi katedrami goji interdisciplinarnost;

-

opravljanje drugih nalog, povezanih s študijskim in raziskovalnim delom.

21. člen

Katedro vodi predstojnik katedre, ki ga na predlog članov katedre izmed visokošolskih učiteljev imenuje dekan šole za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan. O predlogu za predstojnika katedre razpravlja senat.
Predstojnik katedre je visokošolski učitelj, ki je prepoznan strokovnjak na področju, ki ga katedra pokriva.
Predstojnik katedre:

-

skrbi za realizacijo nalog katedre;

-

organizira in vodi delo katedre;

-

izvršuje sklepe Senata VŠZNJ in dekana VŠZNJ, ki se nanaša na delo katedre.
O svojem delu obvešča prodekana za izobraževanje. Za svoje delo je odgovoren dekanu.
Katedra odloča na sejah. Seja je sklepčna, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Predstojnika kateder lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
Delo kateder usklajuje prodekan za izobraževanje.

22. člen

Katedro ukine senat na predlog dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za njeno delo, ter prerazporedi nosilce predmetov v ustrezne druge katedre.

Inštituti

23. člen

V okviru šole se lahko za smotrnejšo organizacijo in koordinacijo znanstveno-raziskovalnega dela organizirajo inštituti kot notranje organizacijske enote.
Inštitut ustanovi senat na predlog dekana VŠZNJ. Inštitut povezuje visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce v okviru raziskovalnega ali strokovnega dela na področju znanstvenih disciplin, ki jih razvija visokošolski zavod.
Inštitut na svojem področju:

-

izvaja znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

-

izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa;

-

izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost;

-

soorganizira posvete in konference;

-

obvešča javnost o rezultatih raziskav.

24. člen

Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat VŠZNJ na predlog dekana VŠZNJ za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren dekanu. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan. Delo inštitutov usklajuje prodekan za znanstveno-raziskovalno delo.
Vodjo inštituta lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
S sklepom o ustanovitvi inštituta se določi namen njegove ustanovitve in prenehanje.

Tajništvo

25. člen

Tajništvo izvaja upravno-administrativne, finančno-gospodarske in strokovno-tehnične naloge. V okviru tajništva delujejo dekanat, kadrovska služba, referat za študijske in študentske zadeve, računovodstvo ter tehnične službe. Tajništvo vodi glavni tajnik šole, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje dekan. Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v sistemizaciji delovnih mest visokošolskega zavoda. Naloge glavnega tajnika šole so predvsem:

-

vodenje in koordiniranje dela služb v okviru tajništva

-

vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda

-

spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda.

Knjižnica

26. člen

VŠZNJ ima strokovno knjižnico, ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela šole. Knjižnica je namenjena visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem, študentom ter drugim uporabnikom.
Delo knjižnice vodi in koordinira vodja knjižnice.
V tem okviru ima sledeče naloge:

-

pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo za študij in strokovno delo za področje izobraževanja in raziskovanja, ki se izvaja na šoli;

-

pridobiva, posreduje in omogoča dostop do bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, potrebnih za delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev šole;

-

uvaja študente v iskanje informacij in knjižničnega gradiva, potrebnega za študijski proces;

-

sodeluje pri koordinaciji nabave revij;

-

izdeluje bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev šole;

-

izvaja medknjižnično izmenjavo gradiva z ostalimi knjižnicami;

-

opravlja še druga dela, ki so opredeljena v zakonu o knjižničarstvu oziroma poslovanju knjižnic.

Projektne skupine

27. člen

Za večjo učinkovitost izvajanja nalog se v okviru visokošolskega zavoda oblikujejo projektne skupine.
Projektna skupina združuje izvajalce posameznega projekta Visokošolskega zavoda.
Projektna skupina praviloma združuje raziskovalce Visokošolskega zavoda in raziskovalno-razvojne delavce ter druge eksperte projektnih partnerjev. V projekt so umeščeni študentje za izvajanje svojih seminarskih nalog in diplomskih nalog.
Projektno skupino vodi vodja projekta, ki ga imenuje dekan.
Mandatna doba vodje projekta je praviloma enaka času trajanja projekta, kot je sklenjeno po pogodbi.
Kot projekt se šteje raziskovalno-razvojna dejavnost, ki je opredeljena s pogodbo med projektnimi partnerji in traja pogodbeno določen čas.

Uprava visokošolskega zavoda

28. člen

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolskega zavoda upravo.
Upravo visokošolskega zavoda šole sestavljajo dekan, dva prodekana in glavni tajnik visokošolskega zavoda.
Prodekana sta:

-

prodekan za izobraževanje;

-

prodekan za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje.
VŠZNJ ima lahko tudi druge prodekane. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata VŠZNJ dekan VŠZNJ s sklepom.
Prodekane imenuje dekan VŠZNJ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na VŠZNJ za dobo dveh let, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata VŠZNJ. Prodekani so lahko ponovno imenovani. Senat ga lahko razreši s sklepom, ki je bil sprejet z 2/3 večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga dekana.
Z izvolitvijo novega dekana VŠZNJ in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

29. člen

Prodekani pomagajo dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.
Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom pooblasti prodekana, ki ga nadomešča.

30. člen

Prodekan za izobraževanje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente, na študijske programe in za ostale oblike izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij. Naloge so:

-

organiziranje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti visokostrokovnega in visokošolskega izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni ter vseh drugih oblik izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe,

-

usklajuje delo kateder;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov v pedagoški proces;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev;

-

sodeluje pri delu organov VŠZNJ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.

31. člen

Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje je odgovoren za sistemsko ureditev raziskovalnega dela in mednarodno sodelovanje VŠZNJ. Pri tem skrbi za:

-

pripravo načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

-

organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja šole;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

daje dekanu predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

predlaga znanstvene in strokovne konference;

-

sodeluje pri delu organov VŠZ v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.

32. člen

Glavni tajnik VŠZNJ organizira in nadzira strokovno-organizacijske, upravno-administrativne, finančno-računovodske, tehnične in druge skupne naloge visokošolskega zavoda.
Glavnega tajnika VŠZNJ imenuje dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.

33. člen

Finančna sredstva za izvajanje izobraževalne, svetovalne, raziskovalne ali kake druge dejavnosti VŠZNJ, ki se opravlja v organizacijski enoti, se lahko vodijo ločeno tako, da je razviden finančni obračun za posamezno organizacijsko enoto, njen študijski program oziroma projekt in za vsako od njenih dejavnosti.

IV. ORGANI VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

34. člen

Organi visokošolskega zavoda so:

-

senat

-

akademski zbor

-

upravni odbor

-

študentski svet

-

dekan.

4.1 Senat visokošolskega zavoda

35. člen

Senat je najvišji strokovni organ visokošolskega zavoda, ki ga izvoli akademski zbor.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji, ki so v visokošolskem zavodu v delovnem razmerju, tako da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih šola izvaja svoje študijske programe. Člane senata izvoli akademski zbor. Dekan in prodekani so člani senata po funkciji. Študentje imajo v senatu najmanj petino članov.
Predstavnike študentov imenuje študentski svet. Način volitev članov senata iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme študentski svet.