41. člen
(Območje (cona) prehoda)
(1)
Del ceste od mesta, kjer mora voznik cestnega vozila pričeti zavirati, če je to potrebno, da bi se vozilo varno zaustavilo pred prometnim znakom “Andrejev križ“, cestnim signalom ali (pol)zapornico, do mesta, kjer najdaljše cestno vozilo s čelom prevozi območje prehoda tako, da s svojim zadnjim, najbolj izpostavljenim delom zapusti mejo nevarnega območja ali linijo (pol)zapornic na strani oddaljevanja od NPr, je cona prehoda (Cp) (slika 2).
(2)
Cona prehoda (C(p)) je vsota dolžine poti ustavljanja cestnega vozila (d(pu)), dolžine najdaljšega cestnega vozila (d(cv)) in dolžine NPr (d(p)):
(3)
Čas, ki ga cestno vozilo potrebuje za vožnjo po coni prehoda, je čas zapustitve NPr. Čas zapustitve NPr (t(zp)) je kvocient dolžine cone prehoda in vsakokratne največje dovoljene hitrosti cestnih vozil od točke, od katere se računa tudi pot ustavljanja ter znaša:
(4)
Dolžine poti ustavljanja (d(pu)) v odvisnosti od hitrosti cestnih vozil za vzdolžne nagibe od 0 do ±7% so prikazane v naslednji tabeli:
V primeru vzdolžnega nagiba ceste za več kot 7% je treba pri padcu upoštevati 5 metrov daljše poti ustavljanja, pri vzponu pa do 5 metrov krajše (razen pri hitrosti na cesti do 10 km/h).
(5)
Dolžina prehoda (d(p)) pri nezavarovanem NPr je najkrajša razdalja med:
na strani približevanja cestnih vozil k NPr
in
na strani oddaljevanja cestnih vozil od NPr.
(6)
Dolžina prehoda (d(p)) pri zavarovanem NPr je najkrajša razdalja med:
na strani približevanja cestnih vozil k NPr
in