80. člen
(monitoring)
(1)
Investitor prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, zagotovi celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovalni monitoring obrambne dejavnosti. Monitoring za zrak, vode, tla in hrup izvaja pooblaščena organizacija. Pri izvajanju monitoringa se upoštevajo naslednje usmeritve:
a)
zrak: izvajajo se indikativne meritve karakterističnih onesnaževalcev mestih, značilnih za to dejavnost, in na referenčnem mestu,
b)
tla: spremlja se trend vsebnosti težkih kovin v tleh, predvsem na območjih, kjer se uporabljajo streliva in eksploziva. Vsebnost mineralnih olj se spremlja na območjih uporabe bojnih in terenskih vozil. Vsebnost toluena in ksilena se spremlja na celotnem območju vadišča Poček in strelišča Bač;
c)
vode: pogostost in lokacije izvajanja meritev monitoringa se določijo v programu monitoringa podzemnih voda. Program monitoringa voda in merilna mesta mora potrditi ustrezna služba organa, ki je pristojen za varstvo voda. Določi se program ukrepov ob nastanku nezgode ali zaznanem povečanju onesnaženja v vodi, ki določa način obveščanja, izvajanje interventnih ukrepov in stroške;
d)
hrup: med gradnjo se opravijo prve meritve in obratovalni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. Meritve se opravijo med izvajanjem hrupnejših gradbenih del. Med obratovanjem vadišča, tj. med izvajanjem vojaških aktivnosti, se opravijo dodatne meritve in obratovalni monitoring po predpisih s področja varstva pred hrupom. Meritve se izvajajo kontinuirano in na več lokacijah hkrati. Na podlagi meritev se izdelajo ocena obremenitev s hrupom, predlogi protihrupnih ukrepov in načrt izvajanja protihrupne zaščite;
e)
narava in biotska raznovrstnost: med gradnjo spremljanje uspešnosti omilitvenih ukrepov izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev (mesečno) in po potrebi naravovarstveni nadzornik. Spremljanje stanja favne in flore z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na biodiverziteto območja, se izvede na 3 do 5 let na območju Počka in Bil;
f)
gozd: posek gozdnega drevja v enotah urejanja prostora, ki so namenjena usposabljanju, se izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ter predhodnem označenju in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Monitoring stanja gozdov in populacije divjadi se izvaja z upoštevanjem sprejetih načrtov gospodarjenja z gozdovi in lovskoupravljavskih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove in lovstvo.
(2)
Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja in določila te uredbe. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi državnimi in lokalnimi monitoringi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se zasnujejo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov.
(3)
Monitoring se izvaja in objavlja v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje stanja okolja. Izsledki monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.
(4)
Pri odstopanju od dopustnih vrednosti mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
(5)
Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
-
dodatne tehnične in prostorske rešitve,
-
dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
-
sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin, ki jih je povzročila obrambna dejavnost,
-
spremembe rabe prostora,
-
drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(6)
Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.