Nalaganje dokumenta...
Uredba o državnem prostorskem načrtu za avtocestni priključek Kranj sever
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 48/2026 DATUM OBJAVE: 13.3.2026
RS 48/2026
2026-01-0708
Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 - odl. US, 75/25 in 14/26) Vlada Republike Slovenije izdaja
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za avtocestni priključek Kranj sever
I. POGLAVJE
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1)
S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za avtocestni priključek Kranj sever (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2)
Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2995.
(3)
Državni prostorski načrt je v februarju 2026 pod št. 23017 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o.
2. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj s spremljajočim gradivom v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Mestni občini Kranj.
(3)
Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4)
Oznake, navedene v 5., 6., 7., 9., 11., 21. in 25. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. POGLAVJE
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo te prostorske ureditve:
-
avtocestni priključek Kranj sever na avtocesti A2 (Podtabor-Kranj-Ljubljana),
-
ureditve pripadajoče in prilagoditve obstoječe prometne in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
-
ureditve varstva okolja,
-
krajinske ureditve na območju avtocestnega priključka,
-
drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. POGLAVJE
OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah:
-
k. o. Britof (2105): 412/13, 674/4, 798, 866, 867, 870, 875, 876, 877, 1935, 1940, 1944, 1949, 1953, 1954, 1963, 1970;
-
k. o. Primskovo (2120): 952/11, 953/9, 953/11, 953/12, 953/13, 954/2, 954/3, 955/1, 955/2, 1091/3, 1091/4, 1091/5, 1091/134, 1132/2, 1132/3, 1143, 1145/1, 1147, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1160, 1161, 1172, 1174, 1196, 1197, 1198, 1203, 1204/1, 1204/2, 1204/3, 1204/4, 1204/5, 1257, 1259, 1353.
(2)
Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).
IV. POGLAVJE
POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(avtocestni priključek)
(1)
Avtocestni priključek Kranj sever se uredi v km 3 + 820 odseka 0607 oziroma v km 3 + 825 odseka 0007 avtoceste A2 kot polovična deteljica s temi priključnimi kraki:
-
krak A dolžine 345 m,
-
krak B dolžine 325 m,
-
krak C dolžine 275 m,
-
krak D dolžine 300 m.
(2)
Priključni kraki potekajo z zaviralnih oziroma pospeševalnih pasov avtoceste in se navezujejo na regionalno cesto R1-210. Uredijo se kot enosmerno vozišče širine 6,00 m. Na območju preme se uredijo odstavne niše širine 3,50 m.
(3)
Med km 3 + 510 in km 4 + 180 se uredita pospeševalna in zaviralna pasova v dolžini 270 m za kraka A in D ter v dolžini 250 m za kraka B in C z razširitvijo obstoječega odstavnega pasu na 4 m. Bankina se uredi s širino 2 m. Skupna širina vozišča avtoceste na območju pospeševalnih in zaviralnih pasov vključno z ločilnim pasom znaša 32 m. Vertikalni potek razširitve sledi obstoječemu poteku.
(4)
Na regionalni cesti R1-210/1107 Preddvor-Kranj (Primskovo) se za priključevanje priključnih krakov uredita krožišči K1 in K2 z zunanjim premerom 45 m. Na obeh krožiščih se uredijo obojestranski hodniki za pešce in kolesarje. Vodenje kolesarjev in pešcev se prilagodi celoviti rešitvi urejanja peš in kolesarske povezave med Britofom in Kranjem.
(5)
Vzdolž severovzhodne strani avtoceste in delno ob priključnem kraku D se v dolžini približno 273 m izvede oporna konstrukcija.
(6)
Zgornji, strmejši del vkopne brežine avtoceste ob protihrupni ograji A2_PHO_23 se zaščiti s kamnom v betonu.
(7)
Žična ograja se, kjer ni protihrupnih ograj, postavi na vrhu vkopnih brežin.
6. člen
(dostopne poti)
Uredita se makadamski dostopni poti od odstavnih niš ob priključnih krakih C in B do ponikalnih lagun. Makadamska dostopna pot s kraka C se podaljša do prestavljene bazne postaje.
7. člen
(pogoji za krajinsko in arhitekturno oblikovanje)
(1)
Oblikovanje obcestnega prostora se prilagaja obstoječim krajinskim prvinam, vrstni sestavi in v prostoru značilnim oblikam vegetacije ter zahtevam prometne varnosti.
(2)
Oblika in robovi obcestnih brežin in vkopov so blagi, njihovi prehodi v okoliški teren se oblikujejo zvezno.
(3)
Območje med priključnimi kraki in avtocesto se gosto zasadi, s čimer se delno nadomestijo izkrčene površine in okrnjene funkcije gozda. Uporabi se pester izbor avtohtonih rastlinskih vrst, prilagojenih obcestnim rastiščnim razmeram (odpornost proti suši, rezi, soljenju). V kar največjem obsegu se uporabijo drevesne in grmovne vrste, značilne za HT 41.2A11 ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti. Zasaditev ne sme posegati v svetli profil cest in ogrožati varnosti prometa.
(4)
Otoka obeh krožišč se zatravita in po potrebi zasadita z grmovnimi vrstami. Prostor v otokih obeh krožišč se lahko oblikuje tudi tako, da se vanj postavijo objekti, ki prispevajo k prepoznavnosti okoliškega prostora. Pri oblikovanju prostora v otokih obeh križišč se ne sme ogrožati prometna varnost in se upoštevajo predpisi s področja projektiranja cest.
(5)
Brežine vkopov in nasipov se zasadijo z grmovnimi vrstami. Uporabijo se nezahtevne grmovne vrste.
(6)
Na območju njivske krajine se izvede ploskovna zasaditev s setvijo travne mešanice, v kateri so srednje in počasi rastoče vrste.
(7)
Na območjih posegov v sklenjeni gozd se sanira gozdni rob v širini 5 m vzdolž ohranjene gozdne vegetacije. Zasaditev se oblikuje iz avtohtonega drevja in grmovnic, ki ustvarjajo stopničasto obliko gozdnega roba oziroma postopni prehod s kmetijskih ali urbanih površin v gozd. Pri izvedbi sanacije se smiselno uporabljajo tudi določbe 18. člena te uredbe.
(8)
Oporna konstrukcija se izvede v kamniti škarpi ali pa se obloži s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Njena vidna izpostavljenost se ublaži z uporabo vegetacije.
(9)
Protihrupne ograje se na obeh straneh oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora tako, da se čim bolje vključujejo v okolje ter se oblikovno navezujejo na bližnje že izvedene protihrupne ograje. Prehodi med protihrupnimi ograjami različnih višin so zvezni.
(10)
Pri oblikovanju zasaditve se upoštevajo zahteve po odmikih od vozišča in vodov gospodarske javne infrastrukture.
(11)
Vse zasaditve se izvedejo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Za travne površine se uporabijo semena avtohtonih traviščnih združb.
(12)
Z začasnimi objekti in ureditvami se čim manj posega v reliefno zgradbo.
V. POGLAVJE
POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
8. člen
(skupne določbe)
(1)
Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
-
projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja,
-
trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
-
odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več.
(2)
Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list št. 2.2).