9. člen
(višina pomoči)
(1)
Skupna višina pomoči dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 300.000 EUR v katerem koli triletnem obdobju, ne glede na obliko ali namen pomoči.
(2)
Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom dodeli zakonska pravica do prejema pomoči.
(3)
Zgornja meja, določena v odstavku 1, se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis ali njene zastavljene cilje ter ne glede na to, ali se pomoč v celoti ali le delno financira iz sredstev Unije.
(4)
Pomoč se za namene zgornje meje, določene v odstavku 1, izrazi v gotovinskih nepovratnih sredstvih. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.
(5)
Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.
(6)
Če bi dodelitev nove pomoči de minimis presegla ustrezno zgornjo mejo iz odstavka 1, ta nova pomoč ne more biti deležna ugodnosti iz Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.
(7)
V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo iz odstavka 1. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita.
(8)
Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki je je bilo deležno, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.