Ne glede na določbe prejšnjega člena mora zdravnik na zahtevo delodajalca oziroma izvajalca neprekinjene nujne zdravniške pomoči, opravljati dežurstvo v naslednjih primerih:
1.
v primeru naravnih ali drugih nesreč, epidemij in v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi, zaradi česar je prišlo do povečanega obsega dela zdravnikov pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva;
2.
če pri delodajalcu oziroma izvajalcu neprekinjene nujne zdravniške pomoči zaradi starostne strukture zdravnikov posameznih specialnosti ni drugih organizacijskih možnosti za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva;
3.
zaradi odsotnosti zdravnikov pri delodajalcu oziroma izvajalcu neprekinjene nujne zdravniške pomoči iz bolezenskih ali drugih razlogov;
4.
v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi in ni mogoče drugače organizirati neprekinjenega zdravstvenega varstva, vendar samo, dokler je nujno, da se rešijo življenja in zdravje ljudi.