V postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, izplača vnaprej:
1.
nagrado in stroške za tolmača obdolžencu (razen v primeru iz petega in šestega odstavka 92. člena zakona o kazenskem postopku) in izdatke za privedbo obdolženca oziroma stroške za njegov prevoz, če jih zahteva – zasebni tožilec;
2.
stroške za priče in za ogled ter nagrado in stroške za izvedence, tolmače in strokovnjake ter vozne in potne stroške uradnih oseb – tisti, ki je predlagal izvedbo teh dokazov.
Kadar je v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, odrejeno kakšno dejanje po uradni dolžnosti, s katerim so zvezani stroški, sodišče naloži stranki, ki ji je dejanje v korist, da založi za stroške potreben znesek, če pa je dejanje v korist obema strankama, odredi, naj založi vsaka polovico zneska.
Če ena oziroma nobena stranka ne založi zneska, določenega po prejšnjem odstavku, izplača stroške za opravljeno dejanje iz svojih sredstev sodišče, ki vodi postopek, pozneje pa jih izterja od tistega, ki jih mora povrniti po določbah zakona o kazenskem postopku.