Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
-
Vila je del vilske četrti ob Prešernovi cesti, urejeni po letu 1875 po urbanističnih načrtih Adolfa Wagnerja. Četrt odlikujejo kakovostne stavbe, ki jih obdajajo urejene in z drevoredi obsajene ceste.
-
Ohranjeni so obseg in formalna zasnova vrta s starejšimi drevesi, kot sta platana in lipa, ter osnovno razmerje med zelenimi in utrjenimi površinami vrta, kovinska ograja vrta in vrtna uta.
-
Na vrtu pred vhodom stoji spominska herma, delo Draga Tršarja, posvečena pisateljici in predsednici PEN Miri Mihelič (1912-1985).
-
Stavbo je dala zgraditi Kranjska stavbna družba leta 1879 po načrtih A. Wagnerja kot prvo najemniško enodružinsko vilo v Ljubljani. Vila je bila tipološka novost in pomembna prelomnica v razvoju stanovanjske arhitekture v Sloveniji.
-
Ohranjene so konstrukcija vile, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom ter gradbena in tlorisna zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče), dodatno funkcionalistična fasada z vsemi prvinami (fasadni detajli z okni, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo).
-
Ohranjena je materialna substanca notranjosti vile s konca 19. stoletja v pritličju (ometi, stavbno pohištvo s tlaki, peči, stopnišče in ograje, opaži, leseni kasetirani stropi, štukature, barvna podoba).
-
V klubskih prostorih v nadstropju je delno ohranjen interier iz šestdesetih let 20. stoletja, ki ga dopolnjuje umetniško delo Nikolaja Omerze, nastalo namensko za ta prostor leta 1967.
-
Vila je bila last različnih družin. Družina Oskarja Ebenspangerja je vilo v tridesetih letih prenovila. Po maju 1945 je v stavbi nekaj let živel takratni predsednik slovenske vlade Boris Kidrič z družino, za njim pa politik Boris Ziherl; leta 1957 je vila postala sedež Društva slovenskih pisateljev. Ti so v vežo postavili spominsko ploščo, posvečeno padlim pisateljem v drugi svetovni vojni. Vila že več kot šest desetletij nudi prostor za klubska druženja in javne razprave tvorcev slovenske kulture. Vila je tudi sedež slovenskega združenja PEN.
-
Večji zgodovinski pomen je imela vila v predosamosvojitvenem času Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. Tedaj je Društvo slovenskih pisateljev prevzelo pobudo v družbenopolitičnih polemikah, ki so pripeljale do ideje o samostojni slovenski državi; v vili je v salonu v pritličju ob Prešernovi cesti nastal osnutek prve slovenske ustave.