22. člen
(vodotoki)
(1)
Plinovod križa površinska vodotoka. Območji križanj sta prikazani v grafičnem delu grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2)
Prečkanje Dešenskega potoka se izvaja s podvrtavanjem s tehnologijo usmerjenega vrtanja z radijskim vodenjem, v strugo vodotoka se ne posega. Razdalja med temenom cevi in dnom vodotoka na mestu križanja je 6,2 m.
(3)
Prečkanje levega pritoka Dešenskega potoka se izvaja s prekopom in tovarniško obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji. Obloga cevi pomeni dodatno mehansko zaščito izolacije in dodatno obtežitev zaradi vzgona. Protierozijska zaščita struge na območju križanja se izvede po potrebi in navodilih geologa.
(4)
Po položitvi cevi se struga na območju prečkanja zaščiti pred vodno erozijo. Izvede se ureditev s kamnito oblogo iz zaklinjenega lomljenca premera 0,6 m v obsegu najmanj 5 m vzvodno in nizvodno od plinovodne cevi ter v celotni širini delovnega pasu. Zaščita dna se vzvodno in nizvodno zaščiti s protierozijskim stabilizacijskim pragom iz skal premera 0,8 m.
(5)
Teme zaščitne cevi je na globini 2,3 m pod dnom struge vodotoka. Na tej globini plinovodna cev poteka še od 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih vodotoka.
(6)
Vsa predvidena betoniranja se izvajajo »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se vgrajuje beton.
(7)
Križanji in posega v strugi vodotokov se izvedejo tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva naslednje:
-
v največji meri se ohranja naravna obvodna zarast;
-
med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
-
v primeru onesnaženja vodotokov se obvesti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš;
-
v primeru potrebnega betoniranja se prepreči, da bi se betonske odplake, ki so strupene za ribe, izcejale v vodo;
-
proda, gramoza, peska se ne odvzema iz pomembnih delov življenjskih prostorov prosto živečih živali, z drugih delov pa le v obsegu in na način, s katerim se bistveno ne spremenijo življenjske razmere;
-
posege se načrtuje tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ni zmanjšana;
-
pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upošteva navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;
-
med gradnjo se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;
-
dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo izven drstnih dob rib, in sicer naj se načrtovana dela izvajajo v obdobju od maja do septembra;
-
prepreči se migracija rib v predelu, v katerem se izvajajo dela;
-
o predvidenih delih na območju vodnih in priobalnih zemljišč ali v strugah vodotokov se najmanj sedem dni prej obvesti Zavod za ribištvo Slovenije. Pri tem se predloži terminski plan vseh predvidenih del in omogoči dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru;
-
na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območja izkopa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Vse ureditve strug potokov na območjih križanja s plinovodom se izvedejo z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;
-
talni pragovi vode se ne zajezijo, če pa sama zgraditev prečkanja ne dopušča potopljenih pragov, morajo biti ti na dolvodni strani oblikovani kot hrapave drče, katerih posamezne navpične stopnje ne smejo presegati 10 cm;
-
v kamniti oblogi zunanjih razpok med kamni ne sme zalivati beton.
(8)
Trasa plinovoda poteka v predpisanih odmikih od vodnega zemljišča in od zgornjega roba brežine vodotoka. Kadar prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.
(9)
Na odsekih, kjer plinovod poteka po priobalnih zemljiščih v času gradnje, se pri dimenzioniranju cevovodov upošteva tudi prometna obremenitev gradbene mehanizacije in predvidi ustrezna zaščita, dokler se med vzdrževalnimi deli na vodotokih uporabljajo gradbeni stroji.
(10)
Pri prečkanju vodotokov se upoštevajo omilitveni ukrepi iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki obravnava omilitvene ukrepe na vodotokih s področja ohranjanja narave.
(11)
Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.