14. člen
(ocenjevalna obdobja in roki za ocenjevanje)
V šolskem letu so praviloma tri ocenjevalna obdobja. Če traja teoretični pouk manj kot tri mesece, je to eno ocenjevalno obdobje, praktično izobraževanje pri delodajalcu pa drugo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko šola s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Roke za pisanje pisnih izdelkov ali njihovo izdelavo učitelj napove ob začetku ocenjevalnega obdobja, najpozneje pa sedem dni vnaprej, in jih vpiše v dnevnik.
Če dijak pri prvem ocenjevanju dobi nezadostno oceno, ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat.
Najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, v katerem se izvaja teoretični pouk, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče. Če so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori najmanj dvakrat v šolskem letu.
Dijaku, ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.
Dijak, ki ni ocenjen do konca pouka, je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi. Če je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju, v drugih pa ima pozitivno oceno, obsega predmetni izpit le snov tega obdobja.
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni.