Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1)

Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, za reševanje na ravni skupine ali za reševanje podrejenih družb skupine v postopku reševanja, za katere velja zahteva iz 58. oziroma 59. člena tega zakona na posamični podlagi, si v sodelovanju z drugimi organi, pristojnimi za reševanje subjektov v skupini, prizadeva, da organi najpozneje v štirih mesecih od začetka postopka za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti sprejmejo obrazloženo skupno odločitev v skladu z določbami 57. do 59. člena tega zakona o:

znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja za vsak subjekt v postopku reševanja, in

znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na posamični podlagi za vsak subjekt skupine v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja.

Banka Slovenije obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka predloži:

subjektu v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje tega subjekta;

subjektom skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje teh subjektov;

EU nadrejeni družbi skupine, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, če EU nadrejena družba sama ni subjekt v postopku reševanja iz iste skupine v postopku reševanja.

V skupni odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, je lahko določeno, da zadevna podrejena družba minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar je to v skladu s strategijo reševanja in če subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno kupil dovolj instrumentov, ki izpolnjujejo zahteve iz šestega in sedmega odstavka 58. člena tega zakona, delno izpolnjuje z instrumenti, ki se izdajo in prodajo subjektom, ki niso del skupine v postopku reševanja.

Kadar je več kot en subjekt GSPB, ki je del iste GSPB, subjekt v postopku reševanja ali subjekt iz tretje države, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v EU, lahko organi za reševanje iz prvega odstavka tega člena v skladu s strategijo reševanja GSPB odločijo tudi o uporabi 72.e člena Uredbe 575/2013/EU in morebitnih prilagoditvah za čim večje zmanjšanje ali odpravo razlike med vsoto zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (a) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ali subjekte iz tretje države ter vsoto zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (b) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU. Prilagoditve se:

lahko uporabijo v zvezi z razlikami v izračunu zneskov skupne izpostavljenosti tveganju med zadevnimi državami članicami ali tretjimi državami, in sicer tako, da se prilagodi raven minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;

ne uporabijo za odpravo razlik, nastalih zaradi izpostavljenosti med skupinami v postopku reševanja.

Vsota zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (a) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ali subjekte iz tretje države, ki bi bili subjekti v postopku reševanja, če bi imeli sedež v EU, ne sme biti nižja od vsote zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (b) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU.

Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede konsolidirane zahteve v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona za skupino v postopku reševanja ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, odločitev o navedeni zahtevi sprejme sama ob ustreznem upoštevanju:

ocene subjektov skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, ki jo opravijo drugi pristojni organi za reševanje;

mnenja organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.

Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli od zadevnih organov za reševanje v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU. Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.

Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje katerega koli subjekta skupine v postopku reševanja, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.

Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni zahteve iz 58. oziroma 59. člena tega zakona, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za kateri koli subjekt skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje navedenega subjekta, sprejme odločitev ob ustreznem upoštevanju:

mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil drug organ za reševanje subjekta v postopku reševanja, ter

mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.

Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli organ za reševanje subjekta v postopku reševanja ali organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje podrejene družbe na posamični podlagi, svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.

Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali za reševanje na ravni skupine, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU. Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali na ravni skupine, zadeve ne sme predložiti Evropskemu bančnemu organu za zavezujoče posredovanje, če je raven, ki jo je določil pristojni organ za reševanje podrejene družbe:

znotraj 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, zahteve iz 57. člena tega zakona, ter

v skladu s 55. členom tega zakona.

Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni konsolidirane zahteve skupine v postopku reševanja in ravni zahteve, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za subjekte skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta, sprejme odločitev:

na ravni konsolidirane minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupino v postopku reševanja v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena;

o ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za podrejene družbe skupine v postopku reševanja v skladu z devetim in desetim odstavkom tega člena.

Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in vse odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 45.h člena Direktive 2014/59/EU, če skupna odločitev ni sprejeta, so za Banko Slovenije zavezujoče.

Banka Slovenije zagotavlja, da se skupna odločitev oziroma vse odločitve, ki jih sprejme sama, če skupne odločitve ni, redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo.

Banka Slovenije preverja, ali subjekti reševanja izpolnjujejo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter sprejme morebitne odločitve na podlagi tega člena ob pripravi in posodabljanju načrtov reševanja.